20. avgust – dan začetka volilnih opravil

Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje najmanj deset njihovih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev.

Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo politične stranke, mora biti predlog kandidature podprt s podpisi najmanj treh poslancev državnega zbora ali z najmanj 3000 podpisi volilnih upravičencev. Politične stranke kandidate določijo po postopku, določenem z njihovimi pravili, skupnega kandidata pa lahko predlaga tudi dvoje ali več političnih strank, vendar pa posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata.

Velika večina kandidatov se bo trudila zbrati 5000 podpisov volivcev

Med desetimi doslej napovedanimi kandidati jih osem namerava zbirati podpise podpore volivk in volivcev. Ti lahko od ponedeljka na upravnih enotah, ki vodijo evidenco volilne pravice, ne glede na kraj stalnega prebivališča oddajajo svoje podpise za posamezne kandidate. Vsak volivec lahko odda podpis podpore le enkrat.

Kandidaturo s podporo volivk in volivcev je doslej napovedal sedanji predsednik republike Danilo Türk, poleg njega pa še manj znani kandidati Monika Malešič, Miro Žitko, Fani Eršte, Ladislav Troha, Dušan Egidij Kubot - Totislo in Artur Štern. Marko Kožar je danes sporočil, da od kandidature odstopa.

V bitki za predsedniški stolček bosta dva kandidata nastopila s podporo političnih strank. Poslanca in nekdanjega predsednika SD Boruta Pahorja podpira njegova stranka, evropskega poslanca Milana Zvera pa SDS in NSi. Pahor namerava svojo kandidaturo podpreti s podpisi najmanj 3000 volivcev, medtem ko iz SDS še niso pojasnili, na kakšen način bo kandidaturo uradno vložil Zver.

Kandidati si lahko premislijo do 22. oktobra

Če bodo posamezni kandidati zbrali potrebnih 5000 podpisov podpore, morajo kandidaturo do 17. oktobra vložiti na Državno volilno komisijo. Kandidati morajo ob tem komisiji priložiti pisno soglasje in podpise podpore na predpisanih obrazcih. Volilna komisija nato preizkusi zakonitost vloženih kandidatur, s čimer bodo predsedniški kandidati postali tudi uradni kandidati. Ti lahko svoje soglasje še vedno umaknejo, in sicer najpozneje do 22. oktobra. Volilna komisija bo nato določila seznam kandidatur za predsednika republike z imeni kandidatov in imeni predlagateljev, seznam kandidatur pa objavila najpozneje 26. oktobra.

Kandidati bodo hkrati z vložitvijo kandidatur dolžni sporočiti tudi ime organizatorja volilne kampanje. Organizator kampanje, ki bo moral sam skrbeti za njeno zakonitost, mora najpozneje do 27. septembra odpreti poseben transakcijski račun, na katerem mora zbrati vsa sredstva, namenjena za financiranje kampanje. Ta račun je organizator dolžan zapreti najpozneje v štirih mesecih.

Za kampanjo največ četrt evra na volilnega upravičenca

Kandidati volivce že intenzivno nagovarjajo, pa bo uradna volilna kampanja stekla 12. oktobra. Trajala bo vse do 9. novembra, ko se izteče volilni molk. Za volilno kampanjo se sicer štejejo zlasti propaganda v večjih medijih, plakatiranje in javni shodi. Volilne kampanje ni dovoljeno financirati s proračunskimi sredstvi ter s sredstvi gospodarskih družb, v katerih ima država več kot 25-odstotni delež.

Stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike pa ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata v drugem krogu lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Organizatorji volilne kampanje, za katerih kandidate je glasovalo najmanj deset odstotkov volilnih upravičencev, ki so glasovali, so upravičeni do delnega povračila stroškov. Za vsak dobljeni glas se jim povrnejo stroški v višini 0,12 evra.

Drugi krog najverjetneje 2. decembra

Ponedeljek, 20. avgust, sicer v skladu z odlokom, ki ga je julija podpisal predsednik državnega zbora Gregor Virant, šteje za dan razpisa letošnjih volitev in obenem dan začetka volilnih opravil. Dan razpisa volitev omogoča, da se do volitev opravijo vse strokovne naloge, potrebne za potek volilnih postopkov.

Zakon o volitvah predsednika republike sicer določa, da se ta voli na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Pravico voliti in biti voljen za predsednika republike ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Predsednik republike se voli za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na ta položaj.

Za predsednika republike bo izvoljen kandidat, ki bo dobil večino veljavnih glasov. Če noben kandidat na volitvah 11. novembra ne bo dobil večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Drugi krog bo najverjetneje 2. decembra.