'Z gradbenim zakonom se odpovedujemo arhitekturni stroki'

V Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) zavračajo trditve zagovornikov zakona, da slednji uvaja enakopravnost med strokami in se arhitekti borijo za privilegiran položaj svoje stroke, ampak opozarjajo, da nov zakon med drugim prinaša odpovedovanje arhitekturni stroki pri projektiranju, pristojnost gradbenih inženirjev, da sami izdelajo vsebino načrtov arhitekture, poklicno prepoved vodenja gradenj za arhitekte in monopol gradbenih inženirjev pri manjših rekonstrukcijah.

Kot pojasnjujejo v ZAPS, sodelovanje arhitekta pri načrtovanju stavbe po novem gradbenem zakonu ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar po njihovem mnenju pomeni predvsem to, da bodo odslej vsi inženirji pridobili licenco opravljanja strokovnega dela arhitektov, arhitekti pa bodo na ta način izključeni iz načrtovanja grajenega bivalnega okolja.

Arhitekti opozarjajo tudi na osnutek Pravilnika o projektni dokumentaciji, ki neposredno omogoča, da se načrt arhitekture ne izdela, vsebina načrta arhitekture pa se prikaže kar v načrtu gradbenih konstrukcij. "S tem so gradbeni inženirji praktično dobili pristojnost izdelave načrtov arhitekture," opozarjajo.

Zakon, tako pravijo arhitekti, tudi ne dopušča pooblaščenim arhitektom sodelovanja pri izvajanju gradenj kot vodja gradnje. "Vodje gradenj bodo lahko vsi inženirji razen arhitektov in krajinskih arhitektov. Arhitekt ne bo smel voditi gradnje hiše, ki jo je sam projektiral, bo pa lahko gradnjo te hiše vodil inženir požarne varnosti. Krajinski arhitekt ne bo smel voditi zasaditve parka, ki ga je sam narisal. Bo pa lahko zasaditev parka vodil inženir elektrotehnike," so pojasnili in dodali, da zakon arhitektom prepoveduje opravljati funkcijo vodenja gradnje, ki je omogočena vsem ostalim inženirjem.

Kot še pravijo v ZAPS, uvaja zakon tudi manjše rekonstrukcije, za katere ni potrebno pridobivanja gradbenega dovoljenja, predstavljajo pa lahko preboje nosilnih (tudi požarnih) sten, dodajanje stopnišč, dvigal in podobne posege. Zakon pri manjših rekonstrukcijah izrazito privilegira gradbene inženirje tudi na račun ostalih inženirskih strok.

Arhitekti so še enkrat poudarili, da se ne borijo za privilegije, kar so v času nastajanja zakona dokazali tudi z več kompromisnimi predlogi, ki pa so bili vsi zavrnjeni. "Pred dobrim letom dni (10. 9. 2020) ste poslanke in poslanci državnega zbora prejeli pismo Društva gradbenih inženirjev in tehnikov iz Maribora. V pismu smo arhitekti označeni za 'nezaposljiv in odvečni kader v državi'. Z glasovanjem o GZ-1 glasujete o uresničevanju te napovedi. Škode ne bomo utrpeli zgolj arhitekti. Še veliko večjo škodo bosta utrpeli kakovost grajenega bivalnega okolja in blaginja ljudi, ki bi jim zakoni morali služiti," so dodali.

Inženirska zbornica prikimava predlogu

Pooblaščeni inženirji in Inženirska zbornica Slovenije predlog novega gradbenega zakona pozdravljajo, med drugim tudi zato, ker je po njihovem mnenju napisan na za uporabnika razumljiv način. 

Poleg tega so prepričani, da bo odpravil privilegiranost strok pri izdelavi projektne dokumentacije, nadzoru nad gradnjo in izvajanju gradenj in vzpostavil enakopravnost vseh inženirskih strok. Arhitekti bodo še naprej lahko opravljali delo, ki so ga tudi doslej, pooblaščenim inženirjem pa bodo vrnjene pravice. "Kot smo že večkrat poudarili, inženirji težnje po izdelovanju načrtov arhitekture nimamo. Le ti bodo tudi v bodoče v izključni pristojnosti pooblaščenih arhitektov," so zapisali.  

Dalje: zakon uvaja moderen način informacijsko podprtega projektiranja z BIM orodji, katerega uporaba je ponekod v Evropi tudi predpisana za javne investicije, poskrbel pa bo tudi za večjo varnost stavb, menijo. "Zakon končno vrača mehanski odpornosti in stabilnosti objektov mesto v procesu dovoljevanja gradenj in izvajanja manjših rekonstrukcij. S tem, ko bo že v fazi izdelave dokumentacije za gradbeno dovoljenje oziroma pred pričetkom izvajanja manjše rekonstrukcije (ki vendarle pomeni poseg v konstrukcijo) moral sodelovati pooblaščeni inženir s področja gradbeništva, bo poskrbljeno za premišljene konstrukcijske rešitve, s tem pa bo zagotovljena varnost investitorja, uporabnikov in sosednjih lastnikov nepremičnin (stanovanj, objektov)," so zapisali v inženirski zbornici. 

Kot je znano, je okoljski minister Andrej Vizjak poleti zagotovil, da je zakonodaja usmerjena k birokratski razbremenitvi, poenostavitvi in pospešitvi postopkov umeščanja v prostor in gradnje objektov. Dodal je, da pri poenostavitvah in skrajševanju postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja ne posegajo v razmeroma visoke standarde varovanja okolja in narave ter pravico sodelovanja javnosti v postopkih, ko to opredeljujejo aarhuška konvencija in evropske direktive.