Z glavo v hribe: v gorah morate znati oceniti, kdaj je pametno obrniti

Zadnje dni so na Planinsko zvezo Slovenije (PZS) poklicali številni obiskovalci hribov in jim sporočali o pretrganih jeklenicah, zlomljenih oprimkih in stopih ... kar je posledica erozije v gorskem svetu. Na Hanzovi poti na Mojstrovko je na primer poškodovanih nekaj metrov jeklenice, zato je pot zaprta. Z današnjim dnem pa je uradno odprt zelo zahtevni odsek planinske poti na Triglav preko Plemenic (Bambergova pot) Luknja–Zaplanja, kjer so izvajali nujna večja vzdrževalna dela. "Izkušeni planinci, ko naletijo na takšen odsek poti, znajo oceniti, ali je varno območje prečiti ali ne, in v primeru, da ne, obrnejo. Če teh izkušenj nimamo, je treba obrniti vsakič," je poudaril Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS za področje preventive in usposabljanj ter gorski reševalec GRS Kamnik.

Poškodbe lahko sporočimo na elektronski naslov poskodbe.poti@pzs.si. Na spletni strani PZS pa so zbrane vse informacije o stanju planinskih poti. Zaprtih je kar nekaj odsekov, na primer: severni pristop na Bavški Grintavec zaradi aktivnega podora, pot na Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu s Suhadolnika čez Taško pot zaradi podora, ki je poškodoval varovala, prav tako so varovala poškodovana na poti z Ledin na Koroško Rinko. "Del načrtovanja planinskega izleta je tudi informacija o planinski poti. Če je ta poškodovana ali pa zaradi del trenutno zaprta, izberemo drugo. Enako storimo, ko se odpravljamo na morje in preverimo stanje cest ter se skušamo izogniti odsekom, ki so v delu ali pa je na njih gneča. Če tega ne storimo, se lahko zgodi, da bomo več ur čakali v koloni," je navedel primer Šerkezi.

Pred strelo smo varni samo v planinski koči. Kaj pa če nas ujame nevihta v gori?

Popoldanske nevihte so najpogostejši vremenski pojav v poletnih mesecih, zato je dobro, da se držimo načela – v hribe zgodaj zjutraj – ob petih, štirih, če je tura dolga, že prej.

Na PZS svetujejo, da na poti opazujmo nebo in oblake. Visoki, beli, kopasti oblaki so znanilci prihajajoče nevihte. Ko jih vidimo, čim prej sestopimo na varno v dolino ali v planinsko kočo. "Če nas nevihta preseneti v gorah, je nujno, da sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oziroma predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. S sebe odstranimo vse kovinske predmete ter jih spravimo na varno mesto, stran od sebe, saj jih bomo po hudi uri potrebovali. Usedemo se na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravimo v nahrbtnik in se oblečemo v zaščitna oblačila. Biti moramo čim nižji. Če imamo na glavi čelado in ima ta kovinske zakovice, je bolje, da jo snamemo z glave," so jasna priporočila spisali na PZS.

 Izogibamo se tudi osamelih, izpostavljenih dreves, viharnikov, žandarjev ... in pazimo, da se sami ne izpostavimo. S telesom se ne dotikamo sten, po katerih lahko stečejo tokovi strele. Če smo v kotanji, jami, je najvarnejše mesto sredina jame. Če smo na robu police, je dobro, da se pripnemo z vrvjo, ki naj od nas teče po tleh.

Najvarnejše mesto pred strelo je melišče

 Izogibajmo se prostorov, kamor strele redno udarjajo. Spoznamo jih po razklanih deblih dreves, razritih tleh, preklanih skalah in rdečkastih kamninah. Vlažne grape in žlebovi, po katerih teče voda, so prav tako zelo verjetna mesta za udar strele. "Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestopanje, naj bo razdalja med nami vsaj 20 metrov," so poudarili na PZS.

Planinski čevlji ali športni copati?

Poleti so najprimernejši lahki in udobni planinski čevlji. PZS svetuje visoke, lahko tudi pol visoke, ki varujejo gležnje pred manjšim kamenjem, hkrati pa vsaj nekoliko dodatno utrdijo gležnje. Preveč toplotno izolirani planinski čevlji, ki so namenjeni za hojo v snegu ali pozimi, niso primerno obuvalo, saj se v njih noga preveč poti, kar vpliva na počutje in koncentracijo. 

Kaj pa lahki športni copati, ki so pogosto obuvalo dnevnih obiskovalcev gora? "Lahko, če imajo kakovosten podplat, ki je tudi torzijsko stabilen. Lahko, če jih imajo obute hoje vajene noge, ki imajo močno mišično strukturo in vezi. Imajo pa svoje omejitve – v poštev pridejo Uršlja gora, Velika planina, Planina Konjščica, do Kamniškega sedla, Slavnik. Nikakor pa z njimi ne na Triglav, Grintovec, Stol, Viševnik, Raduho ... Pa bomo ponovno naleteli na vprašanje: Ja, Marjan Zupančič, ki se je podal na pot po Slovenski planinski poti z željo, da jo preteče v najkrajšem času, pa ima ves čas obute tekaške copate, ali pa Ana Čufer, ki se je v rekordnem času povzpela na Triglav. Moj odgovor: Ko smučam na Krvavcu, me večkrat premami želja po dosegu velike hitrosti. Spustim in hitro ugotovim, da je smukaška proga Streif rezervirana za najboljše posameznike," je utemeljil Matjaž Šerkezi.

V gore vedno z nahrbtnikom 

V njem naj ne bodo samo malica in litri tekočine, ki se v poletni vročini hitro pregrejejo. Nahrbtnik je v prvi vrsti naša prva pomoč, naš 'vsak slučaj', če nas kaj preseneti, se nam kaj zgodi. V njem naj bo torej vsa nujna planinska oprema primerna izletu.

Če nahrbtnika nimamo in se znajdemo v nepredvidljivih okoliščinah, se hitro lahko znajdemo med vedno večjim številom gorskih nesreč. "Kot primer lahko vzamem najpogostejšo napako obiskovalcev gora. V hribe se podajo brez naglavne svetilke. Preseneti jih tema, ker so se predolgo zadržali v koči, pri sestopu pa so nekoliko zašli s poti in je trajalo naslednjo uro, da so ponovno našli markacijo. V noči, brez svetlobe, po lahki planinski poti svet postane zahteven: korenine, manjše skale, ki se pod stopalom obračajo, mokra resasta trava. Nekaj časa si še svetimo s svetilko na telefonu, pa že ta je po vsem dnevu na koncu z močmi. Ostane le še tisti odstotek energije za klic na 112," je opozoril Šerkezi.

Kaj narediti, če zaidemo s poti? 

Če se izgubite, se ustavite in umirite. Vrnite se po isti poti do zadnje oznake in poiščite pravo pot. Če vas preseneti megla, ne tavajte v neznano, saj s tem tvegate padec v globino ali zdrs po pobočju. "Ponovno se ustavite, se toplo oblecite, poskrbite za varnost – svojo in ostalih udeležencev – da ne bi zdrsnili po pobočju in počakajte. V tem primeru vas bo ponovno rešil nahrbtnik z obvezno planinsko opremo," so poudarili na PZS. 

Vse več gorskih nesreč tudi zaradi neoznačenih poti, ki jih promovirajo zapisi na družbenih omrežjih

Novi koronavirus je vplival na drugačen trend obiska gora. V zadnjih tednih policisti in gorski reševalci opažajo velik porast planincev predvsem v sredogorju, pa tudi visokogorju, saj se ljudje zaradi koronavirusa manj odpravljajo na potovanja v druge države in obmorska letovišča, o čemer smo že poročali pred kratkim. "Zadnje intervencije kažejo, da v sredogorje in tudi visokogorje zahajajo ljudje, ki si glede na svoje poznavanje hoje v hribih velikokrat zastavijo predrzne cilje," so izpostavili na GRZS in policiji. Lani so tako med ponesrečenimi prevladovali tuji turisti, letos slovenski planinci. 

Slika nesreč v gorah nad Kamnikom, pri katerih je posredovala GRS Kamnik, od leta 2005 kaže, da so te predvsem v zadnjem obdobju osredotočene na posamezne poti, ki niso označene in so se v obliki zapisov pojavile na družbenih omrežjih in različnih spletnih portalih. "Marsikdo se sprašuje, zakaj te poti niso označene z markacijo in ali bi z označbo bilo manj nesreč. Pa bi jih bilo res?! Planinska pot, označena s Knafelčevo markacijo, pomeni le, da smo na pravi poti in da se moramo nanjo podati pripravljeni in primerno opremljeni. Korenine, razrahljano kamenje, gamsje stečine, ki kot morske deklice s svojim petjem vabijo v globine, pa bodo še vedno ostale. Tega z markacijo ne moremo odstraniti," je prepričan Matjaž Šerkezi, ki je strnil spodnja priporočila..