Z esejem otvoritev 'sezone' mature

MATURA SKOZI čAS Do leta 1960 je bil izpit na koncu srednje šole podoben današnji maturi: obsegal je pet predmetov, od tega so bili štirje obvezni, eden pa izbiren. Poleg slovenskega jezika, tujega jezika in matematike je spadala med obvezne predmete tudi zgodovina. Peti izbirni predmet so kandidati lahko izbrali med tremi naravoslovnimi predmeti (biologijo, kemijo in fiziko). Izpit je potekal tako, da so vsi kandidati hkrati pisali enake pisne naloge iz matematike in tujega jezika. Z Zakonom o srednjem šolstvu iz leta 1967 je bila dana podlaga za zaključni izpit, ki je bil sestavljen iz dveh predmetov obveznega in največ treh predmetov izbirnega dela. V obveznem delu so kandidati opravljali izpite iz: maternega jezika in novejše zgodovine ter družbeno-politižne ureditve države. Predmete izbirnega dela zaključnega izpita so določile šole same v soglasju z Zavodom za šolstvo Republike Slovenije. Leta 1980 je Zakon o usmerjenem izobraževanju odpravil gimnazijo in tudi končno preverjanje znanja. Kandidati so ob zaključku izobraževanja dobili le diplomo v dokaz, da so opravili vse obveznosti po programu. S spremembami Zakona o usmerjenem izobraževanju leta 1983 in Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v usmerjenem izobraževanju leta 1988 je bila dana možnost, da se srednješolsko izobraževanje konča z zaključnim izpitom, če tako določi izobraževalni program. Tako so morali kandidati zaključni izpit iz dveh predmetov prvič opravljati leta 1991. Naslednje šolsko leto je obsegal štiri izpitne enote, in sicer: materni jezik, matematiko ali tuji jezik in dva izbirna predmeta, ki ju je kandidat izbral v okviru programa, po katerem se je izobraževal. Po letu 1980 pa so pričele prihajati z univerz pobude, da je treba spet uvesti maturo. Tako je bila leta 1989 (s spremembami zakona) ob koncu štiriletnega izobraževanja ponovno uvedena matura, ki je hkrati pomenila tudi opravljen zaključni izpit. Leta 1992 je bila imenovana Republiška maturitetna komisija in pričela priprave na maturo. Imenovane so bile republiške predmetne komisije za posamezne maturitetne predmete. Za organizacijsko izvedbo mature je bil ustanovljen Republiški izpitni center, pozneje preimenovan v Državni izpitni center. V letu 1994 je bila na vzorcu srednjih šol izpeljana poskusna matura. Matura je bila v Sloveniji ponovno izvedena v šolskem letu 1994/95. Število srednjih šol in maturantov se je zdaj v primerjavi prejšnjimi obdobji možno povečalo. Matura in z njo univerzitetni študij sta postala cilj in doseg velikega dela slovenske mladine. (Vir: Maturitetni izpitni katalog za maturo leta 2002, Državni izpitni center, Ljubljana, 2000)

Nisem vedel , da je kdaj prej obstajala matura v taksni obliki...torej na drzavni ravni...

gozdar1 08.05.2011, 10:04 0 Se se spominjam casov, ko so "geniji" na ministerstvu kljub nasprotovanju tako uciteljev kot nas takrat dijakov uvedli splosno maturo.. ... jaz pa se spominjam časov, ko so drugi geniji uvedli zaključne izpite in skenslali maturo. Samo za nekaj časa... To je bilo obdobje preizkušanja novih metod v šolstvu. Se očitno ni obneslo.

Se se spominjam casov, ko so "geniji" na ministerstvu kljub nasprotovanju tako uciteljev kot nas takrat dijakov uvedli splosno maturo....se vedno ne razumem kaj je bilo narobe z zakljucnim izpitom in sprejemci na fakultetah...danes studira vec ljudi, kot kdajkoli nivo uporabnega znanja...pa ???

Drugače pa brez zakonov, izmišljenih davkov in prispevkov ter posiljenih izmišljenih nikomur postrebnih storitev, uslug in pomoči države, ki posiljuje vse da zaposlijo ta nebodigatreba to družboslovno divizijo...ne bi prišli niti do dela še manj plače..z esejem ali brez njega.. Šole in družboslovne Fakultete če to sploh so..v praksi vse brez vrednosti obstajajo sedaj samo še zaradi Učiteljev, ki pišejo nekaj nihče ne ve za koga in zakaj ne pa zaradi potrebe po kadrih..saj vse glava boli ko jih vidijo...učitelje in njih.. Edino zakon, državna prisilila lahko tem najde delo in plačo..tako, da si izmisli storitev zakon in par Exsotičnih davkov.. In tu se propad države začne in tudi konča...300 Občin lahko posodi samo 300 pleh muzik na pogrebu države..kjer bodo skupaj zaigrali.. Nihče več od Družboslovcev ti ne bo več po glavi sral..Sc...in kozlal.. Kruta resnica...

Vsi bi bili radi ekonomisti, ključavničar , gozdar pa nobeden, to je zato ker plače niso pravilno porazdeljene.

poneumljanje mladih.. namesto jim odpret glave, da začnejo pisati in razmišljati o aktualnih razmerah v svetu, sociali, težavah, politiki, globalnem terorju kapitala, manipulacijah.... upam da je kdo aktualiziral odstavek v eseju s partnerstvom Kresal-Senica in Janševim porodom tudi gimnazijci so postali verniki potrošništva. kje so tista leta uporništva in kritike

Za domovino z pahorjem naprej.

Jezik malega naroda Brez dvoma se da zagovarjati, da je bil ravno slovenski jezik tisti, ki je ohranil našo identiteto, najprej 800 let pod Nemci in potem 70 let pod Balkanci. In večji ko je bil pritisk na jezik – bolj smo se ga oklepali (npr. v zadevi JBTZ je največ revolta povzročilo ravno sojenje v tujem jeziku). Večina Zemljanov govori samo svoj materni jezik, ga doživlja kot vrednoto in ga je pripravljena tudi braniti. Znana je Wittgensteinova: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Tradicionalna kultura je bila samozadostna in njen jezik je popolnoma zadoščal veliki večini, samo redka peščica izobražencev je poznala še npr. latinščino, francoščino,... Lahko, da je kakšen podkrimski kmet pred stotimi leti sicer vedel, da je tam daleč nekje dežela z imenom Kitajska, a ga je to prav malo brigalo. Nikoli v življenju ni videl kakšnega Kitajca, in nobenega opravka ni imel z njimi. V naslednjih 100-tih letih pa se je svet zglobaliziral. In na prvi ropotuljici, ki jo danes dobi pra-pra vnuk istega kmeta v roke – zelo verjetno piše Made in China. In na drugi in tretji igrači najbrž prav tako. In od kitajske restavracije (pri Mokarju) do Krima je samo še slab streljaj. Če se danes v kaki eksotični deželi sami znajdemo v težavah bomo verjetno prvega mimoidočega nagovorili: »Do you speak English?« In če moramo pri svojem delu uporabljati nove tehnologije, materiale, programe in nova znanja – neizogibno ugotovimo, da samo slovenščina ni dovolj. Ko začnemo brskati po torrentih se nam odpre nov svet: tisoči in tisoči knjig na dosegu roke, žal pa med njimi nobene v slovenščini. Jasno, da »večji« jeziki niso nič boljši ali slabši od slovenščine: njihova edina prednost je v tem, da je v njih več informacij. Črvivi časi pa žal niso naklonjeni temu, da bi si lahko večina prebivalcev pridobila poliglotsko izobrazbo. Pa še to, mimogrede: Za pravega poliglota, ne glede na obseg njegovih znanj, se ne spodobi, da žaljivo govori o svojem maternem jeziku. Saj veste, mama je ena sama!

Pa kakšna gospa Bovary Gustava Flauberta, kaj mladino učijo perverznosti, razvrata in prešuštvovanja, takoj zamenjati ministra za šolstvo, to ne pelje nikamor! Razvrat!

ma kaj, ta matura...kdor ni imel ''šenkanih'' visokih ocen in je imel učitelje, ki kaj vedo o predmetu, ki ga poučujejo, bo z lahkoto opravil maturo...matura ni taki barbav...sicer ne razumem, zakaj se morajo eni cele mesece pred tem ''zrelostnim izpitom'' učit, ker se itak naučiš tekom 4 let gimnazije ali česa pač, razn če hodiš v šolo spat, reševat križanke in se zabavat, pa če maš kakega ne sposobnega učitla....

Še enkrat za uspeh v življenju Slovenski jezik ni pomemben oziroma je najmanj pomemben šteje vse drugo.. Tako, da je vsako nakladanje po temu temi čisto odveč..ker se sistem ukvarja z tako nepomembnimi stvarmi kot je Slovenski jezik in ostalimi neumnostmi družboslovja so po koncu šolanja vsi diplomanti družboslovja polpolnoma neuporabni na trgu dela se jih vsi otepajo in država si mora za njih izmišljati popolnoma nekoristna in nepotrebna dela in storitve..potem še pa tisoče exsotičnih davkov in prispevkov ter uničevati vse pred seboj kar ustvarja denar in od česar država živi.. Tudi ostali so kot Nedonošenčki, kot Sloni na porcelanu znajo pa v Slovenskem jeziku povedati edino to država js mam diplomo zagtevam temu primerno plačo in delo to je pa tudi vse kar znajo. Bolje bi bilo, da ne bi poznali Prešerna pa pol Slovnice zznali pa bi si na trgu dela poizkati delo ter brez izsiljevanja drugih preživeti na trgu. Tako kot to počni sramotno Zboornice, Sazasi..RTV in Občine ter ostali za trg neuporabni za državljane pa moreči diplomirani družboslovci..

g33k84 Naslov razpravljalnega eseja je bil 'Ko se sanje razblinijo' (ali nekaj podobnega..). Vprašanja so se nanašala na propadle zakone glavnih likov, razočaranost Eme in Elice in na značajske lastnosti moških likov, ki so ju najbolj motile. Poleg tega je bilo treba pisati o vlogi iskrenosti in odkritega čustvovanja v odnosih ter vse skupaj povezati z zgodbo. Pri interpretativnem eseju je bil podan odlomek iz Gospe Bovary, kjer je bil opisan tisti razkošni ples.. Vprašanj se ne spomnim točno, ker sem pisala razpravljalni esej, mislim pa da si moral napisati nekaj o Eminem gledanju na življenje pred plesom, ter kateri znaki poznejših težav se kažejo že na tem plesu.. Nevem, res. V glavnem.. osebno mi je bil naslov kar všeč, lahko bi našli veliko težjega. :) Upam da vam je šlo fajn!

In kaj imajo ti mladi od tega sploh? Tisti,ki nimajo vez,torej niso otroci tajkunov,ali politikov bodo leta in leta sedeli na zavodu za zaposlovanje.

Kaj bi lahko nakdo napisal, kakšna so bila navodila (naslov) za esej?

ne grem na prvi rok. Kakor pravijo počasi se daleč pride.

Zelo slabe knjige so izbrali. V takšnih knjigah lahko uživajo samo samske ženske, starejše od 40 let :)

NIKOLI NE BOM POZABIL PREBAVNIH MOTENJ NA TA DAN. NO PA SE JE VSEENO IZSLO NAD PRIČAKOVANJEM!

jest ne razumem, da majo učenci ista domača branja kot so jih meli pred leti in leti nazaj a ni čas da malo spremenite učni načrt ? imamo še veliko drugih, dobrih knjig, kvalitetnih besedil ! vem ja, da je najlažje copy paste tud za učitelje :X

oh se vam da...neverjetno s čim se obremenjujete... Veliko se za učiti...hmm ja ta mesc bomo pa že zdržali (če smo lahko 12 let šole in učenja zdržal, bomo pa tut ta en mesec, se vam ne zdi!!??), tako težko pa spet ni...