Gnečo na meji bodo poskušali reševati z dodatnim informiranjem in usmerjanjem

Predstavniki lokalne skupnosti, policije, upravljavcev cest in državni sekretar Andrej Špenga so se v Brežicah pogovarjali, kako omiliti težave, ki so jih domačinom povzročila zadnja evropska navodila o nadzoru pri prehajanju schengenske meje. Na cestah ob mejnih prehodih bodo med drugim postavili ustrezno signalizacijo in drugo potrebno.

Sekretar ministrstva za notranje zadeve Špenga je po današnjem sestanku povedal, da so prišli do določenih rešitev, med katerimi je navedel, da bodo pred naselji ob cestah, ki vodijo do mejnih prehodov, postavili opozorilne table, koše za odpadke, sanitarije in avtomate z vodo. S tem bodo skušali težave, ki jih domačinom in potnikom povzročajo zastoji ob okrepljenem prehajanju meje, čim bolj omiliti.

Pred mejnim prehodom Rigonce bodo postavili tudi semafor, ki bo kolono vozil ustavil pred vasjo, poskrbeli bodo za fizično usmerjanje prometa, na notranjem ministrstvu pa preučujejo tudi možnost, da bi v primerih avtobusnega prometa sistematski nadzor izvajali v avtobusih. Izvedbo prvih ukrepov je Špenga napovedal pred prvomajskim praznikom. Dodal je, da se sicer kolonam pri prehajanju schengenske meje v popolnosti ne bo moč izogniti, okrepljen promet pri prehajanju meje pa pričakujejo vnovič v sredo oz. pred bližajočimi se prazniki.

Sicer pa bo Slovenija na hrvaško-slovenski meji kot varuh schengenske meje izvajala vse ukrepe omenjene evropske uredbe. Slovenija je tudi evropsko komisijo zaprosila oz. obvestila, da bo na 21 mejnih prehodih odstopala od sistematičnega nadzora skladno z oceno tveganja.

Špenga se je odzval tudi na hrvaške izjave, da tamkajšnja stran odstopa od izvajanja omenjenih navodil. To težko razume in tako ne gre, je dejal in nadaljeval, da v tej luči od hrvaških sosedov pričakujejo, da bodo za izvajanje nadzora ob prehajanju meje zagotovili vse informacijske, tehnične, infrastrukturne in kadrovske pogoje.

Ker Slovenija izpolnjuje vse omenjene pogoje, pa je Špenga poudaril, da na ministrstvu ostro protestirajo proti temu, da se na notranjih mejah oz. na avstrijski meji izvaja nadzor. "Smo varuhi schengna in nikakor si ne želimo, da bi se schengenska meja postavila pod vprašaj - da bi morda tak nadzor začeli izvajati na avstrijski, madžarski ali italijanski meji," je še dejal.

Brežiški župan Ivan Molan je po sestanku povedal, da so se dogovorili o več ukrepih, pri katerih bosta sodelovala tudi Dars in Direkcija RS za ceste. Med prvimi bodo na avtocesti omogočili nenehno pretočnost odstavnega pasu, za kar bo skrbela policija. Med drugimi ukrepi je opozoril na dodatno informiranje, ki bo kolone čakajočih vozil ustavljalo pred vasmi, pretočnost pa bodo uravnavali glede na zmogljivosti mejnih prehodov.

Kot ključnega pomena je označil dogovor o določitvi pristojnosti. Dars mora skrbeti za avtoceste, za lokalne ceste pa skupaj z lokalno skupnostjo Direkcija RS za ceste. Pred in po naseljih bodo postavili tudi protihrupne opozorilne table, policija pa naj bi skušala tovorni promet preusmeriti na glavni mejni prehod Obrežje.

Molan je pristavil, da bi se morali Slovenija in Hrvaška s pomočjo EU dogovoriti o okrepitvi zmogljivosti mejnih prehodov oz. tamkajšnjih informacijskih sistemov. Da ne bi trpela obmejno gospodarstvo in prebivalstvo, je hkrati pozval k čimprejšnji ustanovitvi mešanih skupin za reševanje omenjenih težav.

Slovenija bo še naprej izvajala poostren nadzor na meji

Slovenija je varuh schengenske meje in če te funkcije ne bo opravljala in učinkovito varovala meje, jo bodo prestavili na avstrijsko in italijansko mejo, je danes v odgovoru na poslansko vprašanje o uvedbi sistematičnega nadzora na schengenski meji opozoril premier Miro Cerar. Zato bo Slovenija še naprej izvajala poostren nadzor.

Kot je poudaril, Slovenija s tem, ko spoštuje uredbo o sistematičnem nadzoru, dokazuje, da zna biti varuh schengenske meje, hkrati pa je v okviru omejitvenih določb v uredbi uvedla mehkejše ukrepe, s čimer je znatno olajšala čakanje na mejah. Slovenska stran je ob tem ves čas sodelovala s sosednjo Hrvaško in jo že od januarja obveščala, kako se pripravlja na izvajanje uredbe, je dejal Cerar, ki je priznal, da je uredba "trda" ter odraz varnostnih problemov in pojava terorizma v Evropski uniji.

"Tudi v prihodnje bomo uresničevali to evropsko uredbo na meji, ker jo moramo, vendar tudi s ciljnimi kontrolami, kadar bo to potrebno, da omilimo naval na meji. Poskrbeli bomo tudi za vse druge možne pristope, da bo ta čakalni čas čim krajši," je zagotovil.

Poslanec Miha Kordiš (ZL) je vladi očital, da v imenu varnosti "požira" svobodo in človekove pravice. Cerar je njegove očitke označil za absurdne in neresnične. Človekove pravice so v Sloveniji spoštovane v zelo visoki meri, kar priznavajo Svet Evrope in druge mednarodne institucije pa tudi varuh človekovih pravic, je zatrdil. Ob tem je priznal, da "imamo težave tu in tam", vendar jih popravljamo in se z njimi soočamo.

Poslanec SDS Branko Grims pa je v poslanskem vprašanju Cerarju ocenil, da smo danes "priče socialnemu eksperimentu, kjer mladi perspektivni podjetniki odhajajo v tujino, uvaža se pa migrante". Po njegovih besedah je čas, da se Slovenija pripravi na pričakovano povečanje migrantskega toka, zato je Cerarja vprašal, kakšne ukrepe pripravlja vlada, da bo preprečila škodljive posledice za Slovenijo.

Cerar je navedbe o socialnem eksperimentu označil kot žaljive. "To vaše prebujanje strahov v ljudeh je zelo škodljivo, ker operirate z nerealnimi dejstvi," je dejal. V Sloveniji je morda nekaj sto migrantov oziroma beguncev, ki jim država nudi zaščito, pravi Cerar, ki meni, da "Slovenija to ne samo zmore, ampak mora še naprej početi". Slovenija je sposobna sprejeti določeno število beguncev, a le do tiste mere, do katere jim še lahko nudi integracijo, je dodal. Tako mora Slovenija po njegovih besedah ostati humanitarna družba, še vedno pa bo skrbela za varnost državljanov in zavračala ilegalne migracije.

Med ukrepi, ki jih je sprejela vlada, pa je naštel poostren nadzor na zeleni meji, začasne tehnične ovire, nekatere sprejemno-registracijske center, ki so še vedno v pripravljenosti, ter ustanovitev urada za oskrbo migrantov.

Plenković verjame v rešitev zastojev na meji do začetka turistične sezone

Hrvaški premier Andrej Plenković je v Zagrebu izrazil upanje, da bodo do začetka turistične sezone našli rešitev za kolone na mejnih prehodih s Slovenijo. Ponovil je, da hrvaška vlada komunicira z vsemi partnerji v Bruslju ter da obstaja možnost za prehod s sistematičnega nadzora prometa zunanjih meja EU na ciljno usmerjeni nadzor. Plenković je znova dejal, da sta se Zagreb in Budimpešta dogovorila, da bo Madžarska na meji s Hrvaško izvajala ciljno usmerjeni nadzor potnikov. Izpostavil je, da podobno pričakuje tudi od Slovenije.

"V pogovorih poskušamo pojasniti, koliko je turizem pomemben za Hrvaško in njeno gospodarstvo. Storili bomo vse, kar lahko, da bi to vprašanje uredili," je izjavil Plenković novinarjem ob današnjem odprtju prireditve Teden evropskih skladov v Zagrebu.

Hrvaški premier povedal, da je stanje na meji s Sloveniji po uvajanju uredbe o sistematičnem nadzoru nevzdržno ter da so na Hrvaškem dokumentirali vse čakalne dobe na posameznih mejnih prehodih.

Na gnečo je v pismu predsednikom vseh treh institucij EU prejšnji teden ostro opozorila hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, kar je neugodno presenetilo Ljubljano. Zunanji minister Karl Erjavec je izrazil obžalovanje zaradi pisma, za katerega je dejal "da je neustrezno in vsebuje veliko neresnic".

Hrvaški notranji minister Vlaho Orepić ni želel komentirati pisma Grabar-Kitarovićeve, a je v nedeljskem pogovoru za hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 povedal, da je "zaostrovanje komunikacije škodljivo in nikakor ni prava smer". Povedal je, da Slovenija, Hrvaška in Madžarska pripravijo skupno analizo tveganja, na temelju katere naj bi mejne policije vseh treh držav dosegle dogovor o ravnanju na mejnih prehodih. Dodal je, da je tem treba spoštovati uredbo EU ter omenil velikonočni ponedeljek kot primer upravljanja s prometom na meji, ko so bile čakalne dobe s kombinacijo sistematičnega in ciljnega nadzora, kot je dejal, na "sprejemljivih uro do uro in pol".

Hrvaški avtoklub danes poroča, da so čakalne dobe na hrvaških mejah do 30 minut.