Predsednik Pahor je v sožalju opisal svoje vznemirjenje ob zadnjem srečanju z Bučarjem: "Bil sem vznemirjen. Slutil sem, da se poslavljam od izjemne osebnosti, ki ji slovenski narod in slovenska država tako veliko dolgujeta. In jaz osebno."
"Ta hip me spričo tega preveva žalost, a obenem čutim vznesenost, ker smo imeli dr. Franceta Bučarja," je dodal Pahor. Bučarjevi družini je izrekel sožalje v svojem imenu ter v imenu slovenskega naroda, Republike Slovenije in vseh njenih državljank in državljanov.
Predsednik vlade dr. Miro Cerar je njegovi družini in bližnjim sožalje izrekel v pismu. Po besedah predsednika vlade je Bučarjeva dolga življenjska pot, ki je bila polna težkih preizkušenj, močno zaznamovala Slovenijo. "Bil je velik domoljub, pogumen, srčen, širok. Bil je intelektualec in politik, predvsem pa človek z veliko začetnico. V odločilni meri je prispeval k osamosvojitvi naše države, sprejemu slovenske ustave in začetnemu razvoju naše sodobne demokratične kulture," je zapisal Cerar, ki pravi, da v času slovesa skupaj z njegovo družino in bližnjimi ter vsemi žalujočimi deli spomine na tudi njemu nadvse dragega človeka, ki je s svojim življenjem obogatil vsakega izmed nas.
"Bistveno sooblikoval slovensko pot v demokracijo in samostojno državnost"
Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle se je na Bučarjevo smrt odzval na Facebooku: "France Bučar je bistveno sooblikoval slovensko pot v demokracijo in samostojno državnost. V osemdesetih letih se je po odstranitvi s Pravne fakultete močno posvetil kritični analizi totalitarizma, sodeloval v 57 številki NR, bil član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, soustanovil je SDZ.Z veseljem smo ga izvolili za prvega predsednika demokratične slovenske skupščine. Svoj pečat je dal tudi Ustavi Slovenije.Kot domoljub, demokrat in kritičen mislec se je ukvarjal s temeljnimi vprašanji Slovenije do konca svojih dni. Skrbelo ga je, da smo razvili pomanjkljiv odnos do lastne države. Posebej sem mu hvaležen za njegov prispevek in sodelovanje v najbolj odločilnih dneh za Slovenijo," je zapisal.
Na smrt staroste slovenske politike se je odzval tudi njegov politični sopotnik iz obdobja slovenskega osamosvajanja Dimitrij Rupel. "Doktor France Bučar je bil patriarh slovenske osamosvojitve. Z njim odhaja del živega spomina na osamosvojitev," je dejal.
"Je pa imel Bučar že pred letom 1989, izkaznico narodnega buditelja in voditelja," je še ocenil Rupel in spomnil na Bučarjeve težave na ljubljanski pravni fakulteti, kjer so ga po Ruplovih besedah "odstranjevali z velikimi zamahi, potem ko ga je Jože Smole proglasil za narodnega izdajalca zaradi njegovega nastopa v Strasbourgu".
Dr. France Bučar je bil zanimiv in cenjen sogovornik v slovenskih in tujih krogih. Visoko sem cenil njegova razmišljanja o aktualnih političnih temah in izzivih, saj so bila vedno argumentirana ter usmerjena v dobro Slovenije in njenih ljudi. Njegova vloga v procesu oblikovanja samostojne slovenske države ter njenih temeljnih pravnih dokumentov je neprecenljiva in si bo vedno zaslužila najgloblje spoštovanje," je zapisal zunanji minister Karl Erjavec v sožalnem pismu družini.
Prvi predsednik Slovenije Milan Kučan je v odzivu na Bučarjevo smrt dejal, da je bil Bučar človek trdnih moralnih načel, ki jim je bil zvest ne glede na priložnosti, v katerih je poskušal in se trudil ta načela tudi uveljaviti. Po njegovem mnenju imamo Slovenci do Bučarja večji moralni dolg, kot smo ga izkazovali v zadnjih letih. Po Kučanovih besedah je bil Bučar svojim načelom zvest tako v časih, ki so bili usodni za slovenski narod, kot tudi v času druge svetovne vojne in tudi kasneje, v letih 1990 in 1991, ko se je odločalo o slovenski prihodnosti.
"Sodelovanje z njim je bilo dobro. Bil je človek idej, ki je bil pripravljen za te ideje zastaviti tudi samega sebe, svoje dostojanstvo, in mislim, da imamo Slovenci do njega velik moralni dolg, večji, kot se mu ga je izkazovalo zadnja leta njegovega življenja," je še dejal Kučan.
Evropska komisarka Violeta Bulc je v odzivu zapisala, da "smo izgubili smo enega od očetov samostojne Slovenije". "Dr. Bučar je bil eden od avtorjev slovenske ustave in tudi ključna osebnost slovenske osamosvojitve. Slovenijo je iskreno ljubil in se bojeval za njeno evropsko pripadnost in globalno prepoznavnost. V spominu mi bo ostal kot domoljub, osrednji akter slovenskega osamosvajanja in izjemna osebnost," še pravi Bulčeva.
Preminuli France Bučar je po besedah predsednika DZ Milana Brgleza s svojo karizmo, ugledom in delom veliko doprinesel k nastanku slovenske države. "Danes v slovenskem narodu zeva velika izguba, kajti izgubili smo velikega domoljuba in velikega demokrata," pravi Brglez.
Tudi potem, ko se je umaknil iz politike, je Bučar po Brglezovih navedbah ostal kritičen opazovalec razmer v naši državi. "Za vse, kar je bil in storil - za njegovo delo in pogum, predvsem pa za to, da je tudi v težkih trenutkih verjel v samostojno in neodvisno Slovenijo - smo mu hvaležni vsi državljani in državljanke," je še navedel Brglez.
Državnik, ki si je upal izraziti tudi tisto, kar si drugi niso
V Slovenskem panevropskem gibanju, ki ga je Bučar vodil več kot 20 let, so zapisali, da je Bučar Sloveniji zapustil neprecenljiv opus, v katerem je kritično komentiral tako slovensko, evropsko kot tudi svetovno družbeno dogajanje. "Bil je eden redkih državnikov, ki si je upal izraziti tisto, česar si mnogi niso. Po njegovi zaslugi je slovenski pogled prodrl v Evropski parlament še pred osamosvojitvijo, saj je bil prvi Slovenec, ki je nagovoril člane Evropskega parlamenta v Strasbourgu," so spomnili.
"Z njegovimi idejami so se morali strinjati tudi veliki evropski politiki. Njegovo veljavo so potrjevali najvidnejši in najuglednejši evropski in svetovni misleci. Pod njegovim okriljem pa so se kalili tako nekdanji kot tudi sedanji najvidnejši slovenski politiki," so dodali v gibanju.
Po srcu je bil velik Slovenec, hkrati pa tudi tisti, ki je v času osamosvajanja kot najvidnejša slovenska javna osebnost zagovarjal evropsko pot Slovenije. Panevropsko idejo je imel za najvišji cilj vseh evropskih narodov, zato se od njega poslavljajo "z zavezo in poslanstvom o nadaljevanju panevropske ideje, ki je v skladu z njegovo bogato zapuščino".
Bučarjeve zasluge za ustanovitev suverene države so izjemne
Pravnik Peter Jambrek, ki skupaj z Bučarjem velja za očeta slovenske ustave, je poudaril, da je bil Bučar izjemno inteligenten, visoko izobražen in globoko pošten Slovenec, ki je živel za evropsko Slovenijo. "Njegove osebne zasluge za vsebino in uveljavitev slovenske ustave in ustavnega sodišča, za ustanovitev suverene slovenske države ter vrednostnih temeljev republike in njene ustave so izjemne," je zapisal Jambrek.
Poudaril je, da je Bučar vodil ustavotvorni proces v letih 1990-91 ter imel kot soavtor programa ustavne poti do suverene države in kot predsednik njenega zakonodajnega telesa izjemno vlogo za ustanovitev in mednarodno priznanje Slovenije. "Imel sem neizmerno srečo, da sem bil ves ta zgoščeni zgodovinski čas njegov prijatelj in tesni sodelavec, in mi je enako neizmerno žal, da sva se kasneje prijateljsko razšla, vendar k sreči šele po tistem, ko je bil zgodovinski posel že opravljen," je v odzivu še zapisal Jambrek.
Tone Peršak, ki je leta 1987 predsedoval ustavni komisiji Društva slovenskih pisateljev, ki se je ukvarjala z ustavnimi problemi, je izpostavil, da je Bučar omenjenega leta kot prvi javno opozoril, kaj prinašajo predlogi zveznih amandmajev k ustavi SFRJ. Njegovo predavanje je po Peršakovih besedah spodbudilo gibanje proti slovenskemu pristanku na te amandmaje, ki so pomenili koncept popolne centralizacije tedanje Jugoslavije. Na ta način bi Jugoslavija postala monetarna država in republike ne bi imele več nobene možnosti za samostojni tako politični kot kulturni in gospodarski razvoj.
Odločen, a pravičen
Miran Potrč je bil v času, ko je Bučar predsedoval skupščini, vodja poslanske skupine, podpredsednik ustavne komisije in eden od tvorcev sporazuma strank v pripravah na izvedbo plebiscita. Kot tak je Bučarja označil kot veliko avtoriteto. "Kdaj pa kdaj je deloval tudi avtoritarno, vendar je bilo to dobro za Slovenijo. Odločno je uveljavljal svoja stališča, znal pa je biti tudi objektiven in pravičen v ocenjevanju vloge svojih političnih nasprotnikov," je zapisal.
Pripisuje mu zasluge za to, da je Slovenija uveljavila demokratične spremembe in osamosvojitev po mirni in evolutivni poti. "Uprl se je zahtevam po lustraciji in svojo avtoriteto zastavil za to, da je skupščina razpisala referendum o osamosvojitvi in potrdila brionske dogovore z EU o osamosvojitvi. Brez dr. Bučarja bi bila slovenska pot v demokracijo in osamosvojitev gotovo drugačna, slabša," je ocenil in pristavil, da je Bučar politično deloval brez dlake na jeziku.
Filozofinja, sociologinja in publicistka Spomenka Hribar je povedala, da je bil Bučar znanstvenik in politik, oboje pa je Slovencem prav prišlo pri osamosvajanju: "Natančno je vedel, da v Jugoslaviji za nas ni perspektive. To je tudi zapisal in celo povedal v evropskem političnem prostoru, zaradi česar je imel tudi težave. Spomnila je, da je bil pri osamosvajanju prisoten vse od izida 57. številke Nove revije. Bil je eden od očetov slovenske ustave, pri osamosvojitvi pa je zelo pazil pri pravnih vprašanjih, kar je Sloveniji zelo prav prišlo, da ni imela težav pri mednarodnem priznanju."
Hribarjeva je dodala, da je bil Bučar kot človek samosvoj, "to, kar je mislil, je rigorozno zastopal", sicer pa je bil prijazen, dobrosrčen in dober prijatelj. Imel pa je tudi veliko nasprotnikov: "Ravno zato, ker je bil tako zelo načelen in kritičen tako do Cerkve kot do nekdanje skupne države in tudi do revolucije med narodnoosvobodilnim bojem."
Da je Bučar vodil odločilne korake za oblikovanje slovenske ustave, je izpostavil tudi filozof Tine Hribar. Spomnil pa je še na njegovo "zadnje veliko dejanje", ki sicer ni bilo upoštevano: da Slovenija ne bi smela pristati na arbitražni sporazum o meji s Hrvaško, temveč da bi morala vztrajati pri prostem izhodu na odprto morje.
Človek, na katerega si se lahko intelektualno zanesel
Pesnik in dramatik Veno Taufer je o Bučarju dejal, da je bil "centralni arhitekt slovenske osamosvojitve in državnosti po filozofsko-pravni plati". Bučarja je spoznal ob pisanju pisateljske ustave leta 1988. Povedal je, da zanj od tedaj ni bil zgolj silno dragocen prijatelj ampak tudi človek, na katerega se je intelektualno najbolj zanesel.
Tauferju najdragocenejši spomin na Bučarja je čas, ko so, skupaj z Dimitrijem Ruplom, Ivom Urbančičem in Hubertom Požarnikom pisali Majniško deklaracijo. Zavedali so se, da želijo ustvariti temeljni dokument in svoje misli formulirati na jasen, krepak in dokumentaren način. Bučar je bil tisti, ki je pognal vso stvar s stavkom: "Hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda." Taufer Bučarjevo zadnjo knjigo Prelom, do katerega ni prišlo razume kot "oporoko, ki nas resno opozarja".
Oglasil se je tudi nekdanji predsednik republike Danilo Türk, ki je v odzivu zapisal, da je Bučar v sebi združeval izjemno intelektualno prodornost, velik državljanski pogum in dragoceno politično daljnovidnost. "V spominu slovenskega naroda bo ostal zapisan kot ena najpomembnejših osebnosti celotne slovenske zgodovine," je zapisal. Kot študent na Pravni fakulteti v Ljubljani pa je dodal, da je bil Bučar odličen predavatelj in avtor, strog, a pravičen profesor in človek, po katerem so se poskušali zgledovati.
Evropski poslanec Ivo Vajgl pa je poudaril, da je Bučar več desetletij poosebljal preudarnost, strpnost in občutljivost v slovenski politiki. Četudi so ga nekateri imeli za evroskeptika, je bil po Vajglovem mnenju "prvi popolni in prepričani Evropejec pri nas".
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nusdorfer pa je ob Bučarjevem slovesu zapisala naslednje:Z žalostjo smo sprejeli novico, da je umrl starosta slovenske politike, eden izmed očetov samostojne Slovenije. Ostajamo ponosni dediči njegove zapuščine in zavezani h krepitvi vseh idealov, ki jih je v svoji bogati, s humanizmom prežeti življenjski poti izražal, živel in udejanjal dr. France Bučar.
Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske skupščine Bučar je umrl danes v 93. letu starosti. Veljal je za starosto slovenske politike. Bil je eden od očetov slovenske ustave in med najvidnejšimi osebnostmi slovenske osamosvojitve.
