Z binkoštnim praznikom se danes za večino kristjanov zaključuje velikonočni čas. Binkošti praznujejo 50. dan po veliki noči, ko se spominjajo prihoda Svetega Duha in ustanovitve Cerkve. Po binkoštih se nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do začetka adventnega časa.
Na binkošti se verniki spominjajo prihoda Svetega Duha, ki je po navajanju Svetega pisma prišel nad zbrane učence in Marijo in je po krščanski ikonografiji upodobljen kot bel golob. Po cerkvah so danes potekale številne slovesnosti.
Po binkoštih se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah bodo tako z oltarnega prostora odnesli h krstnemu kamnu.
Eden od štirih največih praznikov
Binkošti so sicer v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov, v nekaterih državah pa imajo na binkoštni ponedeljek tudi dela prost dan.
Evangeličani binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dneva.
Prav tako so binkošti velik praznik pri pravoslavnih vernikih. Letos ga enako kot veliko noč obhajajo en teden pozneje kot katoliki in evangeličani.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.