Z akcijo 'Ustavite se, vlak se ne more' do manj nesreč

Javna agencija za varnost prometa tudi letos v sodelovanju s Slovenskimi železnicami pripravlja preventivno akcijo, s katero želi udeležence v prometu ozaveščati o pravilnem prehajanju nivojskih prehodov čez železniško progo. Akcija "Ustavite se. Vlak se ne more" se začenja v sredo, končuje pa prihodnji četrtek.

Statistika kaže, da se je od leta 1998 na nivojskih prehodih čez železniško progo zgodilo 520 izrednih dogodkov, v katerih je umrlo 116 ljudi, 223 pa se jih je poškodovalo. V Sloveniji je od 838 nivojskih prehodov kar 503 pasivno zavarovanih, torej označenih le s prometnimi znaki, 335 pa aktivno zavarovanih oziroma opremljenih z zapornicami in svetlobnimi ter zvočnimi znaki.

Tudi nesreč, skoraj tri četrtine vseh, je več na pasivno zavarovanih nivojskih prehodih, kaže statistika, ki jo je zbrala agencija za varnost prometa. Dejstvo, da se še vedno skoraj 30 odstotkov nesreč zgodi na aktivno zavarovanih prehodih, pa je po besedah Andraža Murkoviča z agencije za varnost prometa tudi odraz nizke kulture voznikov, ki ne upoštevajo pravil in celo poskušajo obvoziti spuščene zapornice. "Vsem pa je jasno, kdo je zmagovalec v dvoboju avto – vlak," je dodal. Lani je na tirih umrlo pet ljudi, kar je kar tri več kot leto pred tem.

Tudi strojevodja Emil Lipovšek, ki je že bil udeležen v tragični nesreči na nivojskem prehodu, je opozoril, da se velikokrat zgodi, da vozniki motornih vozil na cesti, ki teče vzporedno z železniško progo, tekmujejo z vlakom. Ponavadi ta cesta tudi prečka progo, takrat morajo vozniki močno zavirati, "najpogumnejši" pa zapeljejo tik pred vlak. Mladi tudi tekmujejo, kdo se bo pozneje umaknil prihajajočemu vlaku, je Lipovšek še naprej opisoval objestno početje nekaterih.

Ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da najhitrejši potniški vlak Slovenskih železnic, ki vozi tudi s 160 kilometri na uro, od trenutka, ko strojevodja zategne zavorno ročko, potrebuje 810 metrov, da se ustavi. Tovorni vlaki, ki so težji, pa lahko zavirajo tudi kilometer dolgo, je opozoril Lipovšek.

Strojevodje v tem času lahko tako le opazujejo, kaj se bo zgodilo, številni, ki so doživeli hudo nesrečo, pa zaradi psihičnih posledic nikoli več ne vozijo vlaka. Ljudi je zato treba podučiti, da ima vlak prednost in tudi zakaj jo ima, je zato prepričan Lipovšek.

Inšpektor za železniški promet Vojko Radkovič ob tem opozarja na pomanjkanje strategije razvoja varnosti na nivojskih prehodih. Kar preostane, je izobraževanje udeležencev v prometu. Zato je cilj akcije zmanjšanje števila prometnih nesreč na nivojskih prehodih čez železniško progo in posledično zmanjšanje števila umrlih in poškodovanih kot povečanje zavedanja in odgovornosti ljudi pri prečkanju nivojskih prehodov.