Ameriško veleposlaništvo v Sloveniji je danes ostro kritiziralo zadnjo objavo diplomatskih depeš ameriške administracije na spletni strani Wikileaks in izrazilo obžalovanje zaradi "neodgovornega razkrivanja zaupnih informacij", ki je tokrat brez redakcijskih posegov tudi ogrozilo varnost "nedolžnih ljudi".
To "smetišče" domnevnih depeš spet kaže na to, da je Wikileaks "neodgovorna in netransparentna organizacija", in tovrstno stališče je vse bolj razširjeno po vsem svetu, menijo na veleposlaništvu.
Kot poudarjajo, zadnji sveženj diplomatskih depeš za razliko od prejšnjih objav "ne prizanaša nikomur". Medtem ko so v predhodnih primerih poskušali nekateri mediji pregledati depeše "z nekaj občutka odgovornosti", so bile v tokratnem primeru depeše, vključno z imeni, objavljene brez redakcijskih posegov in so s tem "ogrozile življenja nedolžnih ljudi".
"Diplomati se morajo tako kot vsi drugi ljudje s sogovorniki pogovarjati iskreno, slednji pa v zameno upravičeno pričakujejo, da bodo tovrstni pogovori ostali zasebni," poudarjajo na veleposlaništvu in dodajajo, da je iskren dialog del mednarodnih odnosov in brez njega ne bi bilo moč ohranjati "miru, varnosti in mednarodne stabilnosti".
S tem stališčem bi se po njihovem prepričanju verjetno strinjali tudi drugi diplomati, vključno s slovenskimi veleposlaniki v ZDA, saj so tudi oni "odvisni od tega, da lahko s svojimi kolegi v Washingtonu izmenjujejo iskrena mnenja in domov pošiljajo svoje ocene ameriških voditeljev, politik in dejanj".
Spomnili so tudi na besede veleposlanika Josepha Mussomelija minuli december, da je nemogoče oblikovati dokončno mnenje na podlagi "izoliranih in iz konteksta vzetih informacij". Četudi so podatki v depešah točni, razkrivajo le to, da veleposlaništva posredujejo informacije v Washington. "Poslušamo in poročamo," pojasnjujejo na veleposlaništvu, napeljevanje na to, da imajo "nepotrjene govorice in neimenovani viri mesto v civiliziranem sodnem postopku" pa je po njihovem prepričanju "nepremišljeno in absurdno". "Smo veleposlaništvo, in ne sodišče," so še poudarili.
Doslej na veleposlaništvu še niso naleteli na poročila, ki bi kazala na to, da je bilo njihovo poročanje v preteklosti "pristransko ali slabonamerno". "Nasprotno, tovrstna poročila, če so bila točna, kažejo na to, da je naše veleposlaništvo natančno odražalo tako lokalno razpoloženje kot informacije, ki so bile na voljo v času nastanka teh depeš," so še sporočili z veleposlaništva.
Preberite tudi: 'Pahor popolnoma neizkušen, Žbogar še hujši'
Assange: Kriva je malomarnost Guardiana
Da je Wikileaks prejšnji teden objavil vse depeše, je kriva malomarnost britanskega časnika Guardian, je danes izjavil ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange. "Odkrili smo, da je Guardian objavil geslo za dostop do arhiva (...), s tem pa prekršil naše zaupanje," je dejal Assange v videonagovoru udeležencem tehnološkega sejma IFA v Berlinu.
To je prvi javni odziv Assangea po petkovi objavi vseh 251.287 ameriških diplomatskih depeš na Wikileaksu. To dejanje so nato partnerski časniki Guardian, New York Times, Der Spiegel, El Pais in Le Monde obsodili v skupni izjavi, ker so bile depeše objavljene brez redakcijskih posegov in bi objava lahko ogrozila vire. Zaradi tega dejstva so objavo celotnega arhiva obsodili tudi v uradnem Washingtonu.
A Assange trdi, da je zaplet pravzaprav zakuhal Guardianov novinar, ki da je v svoji knjigi objavil geslo, s katerim je bilo mogoče dešifrirati arhiv depeš. S tem so nekateri dobili dostop do depeš, drugi pa ne. "Imamo primer, ko so vse obveščevalne agencije imele material, ljudje, ki so omenjeni v njem, pa ne. In znašli smo se v dirki med slabimi in dobrimi fanti in za nas je bilo nujno, da se postavimo na stran dobrih fantov," je iz Londona preko videopovezave dejal Assange.
Guardian zavrača obtožbe
Pri Guardianu so Assangeove navedbe zavrnili. Menijo, da je Wikileaks objavil šifrirano datoteko na internetu, Assange pa ni nikoli zamenjal gesla za dostop do vsebine. "Odločitev, da objavi depeše, je bila Assangeova in zgolj njegova," so sporočili iz Guardiana.
A Assange jim ni ostal dolžan. Priznal je, da je "prav, da se krivi Wikileaks zaradi sodelovanja z Guardianom", a da je bil časnik tisti, ki je "razkril celotno enkripcijsko šifro, vključno s komponento, za katero jim je bilo rečeno, da ne smejo nikoli pisati o njej". "A so to storili in s tem so prekršili dogovor," je dejal Assange.
Vendar je na drugi strani ocenil še, da je bila "malomarnost" Guardiana v tem primeru pravzaprav manjši spodrsljaj. "Ne moremo kar na splošno reči, da so malomarna organizacija. Na splošno gre za enega boljših časopisov," je še dejal Assange.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.