WikiLeaks: Hrvaška pri arbitraži precej popuščala

Depeša, ki govori o precejšnjem popuščanju (difficult concessions) Hrvaške glede arbitražnega sporazuma, je prišla z ameriškega veleposlaništva v Zagrebu 30. novembra lani. Poslal jo je veleposlanik na Hrvaškem James Foley. Slovenija je omenjena le v prvem stavku povzetka, sicer pa depeša govori predvsem o približevanju Hrvaške EU in njenem izpolnjevanju obveznosti do haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Na objavo konkretnejših poročil ameriških diplomatov o sklepanju arbitražnega sporazuma Slovenija tako še vedno čaka. Kot pravi govorec MZZ Milan Balažic, pa kakih posebnih novosti, ki še niso znane slovenski javnosti, ne gre pričakovati. Kot je pojasnil, so se z ameriško stranjo o vsebini depeš, ki zadevajo Slovenijo, pogovorili "na načelni ravni", ameriški diplomati pa so zagotovili, da kakih bistvenih presenečenj ne bo.

O vsebini posameznih depeš se sicer niso pogovarjali, je pa že znano, da se jih velika večina nanaša na obdobje vlade Janeza Janše, je še povedal Balažic. V teh depešah – predvsem tistih, ki govorijo o odnosih s Hrvaško – pa naj bi bili ameriški diplomati do tedanje slovenske vlade precej kritični, ker se, kot je opisal Balažic, ni pretirano ukvarjala s pogajanji s Hrvaško, medtem ko naj bi bili v depešah, ki se nanašajo na vlado Boruta Pahorja, pozitivnejši, ker je s pogajanji sklenila arbitražni sporazum in rešila problem meje s sosednjo državo.

Po današnjih navedbah časnika Večer je sicer na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani v obdobju Janševe vlade nastalo 608 od skupno 836 depeš, ki jih ima WikiLeaks. 192 pa jih je bilo napisanih v času Pahorjeve vlade. Prva depeša nosi datum 13. januar 2004, zadnja pa 25. februar 2010.

Največ, 309, jih govori o slovenski vladi, 190 o gospodarskih razmerah, 153 o EU in 118 o slovensko-ameriških vojaških dogovorih. O slovensko-hrvaških odnosih pa govori 48 depeš, še navaja Večer. Nobena od slednjih depeš pa še ni prišla v javnost.