WHO o slovenskem zdravstvenem sistemu: Z manj denarja do podobnih rezultatov kot Avstrija

Naš zdravstveni sistem je med boljšimi v Evropi. A zaradi nakopičenih nerešenih težav in afer smo to spregledali, je na današnjem srečanju ob obisku direktorice Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Zsuzsanne Jakab v Ljubljani poudarila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Slovenija s tretjino vloženega denarja dosega enake ali celo boljše rezultate kot na primer sosednja Avstrija. A krizna leta so prinesla linearno varčevanje brez analiz, zdaj pa je čas, da premišljeno dosežemo izboljšave za večjo učinkovitost in kakovost zdravstvenega varstva, je izpostavila ministrica.

Nekateri plačujejo več, a imajo iste pravice kot vsi ostali

Slovenija je zelo dobra pri zagotavljanju univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, je poudarila danes. A glavni vprašanji, s katerima se bo morala soočiti, sta financiranje zdravstva in njegova organizacija, pravi Jakabova. Slovensko zdravstvo se trenutno financira skoraj izključno iz prispevkov od zaposlenih, zaradi česar se je v minulih kriznih letih tudi znašlo v krizi, je izpostavila. "To je zelo pomembno vprašanje, za katerega je treba najti prave rešitve in nove vire financiranja za zdravstvo," je dejala.

"Vemo, da moramo zagotoviti različne vire financiranja za zdravstvo, da ne bomo odvisni samo od prispevkov, da zagotovimo stabilnost zdravstvenih storitev. A ostajamo pri nameri, da na tak ali drugačen način preoblikujemo sedanje dopolnilno zavarovanje. Tudi zato, da bo bolj učinkovito, da ne bomo porabljali 50 ali 60 milijonov evrov za administrativne stroške, ki ne prinašajo dodane vrednosti," je na vprašanje, ali še vztraja pri svoji nameri ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, odgovorila ministrica Kolar Celarčeva.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je odigralo svojo vlogo, a ne vzpodbuja enakosti med prebivalstvom, ker vsi plačujejo enako premijo, ne glede na višino svojih prihodkov. Tako bo Slovenija vsekakor morala najti nek nadomesten vir sredstev. Obstajajo namreč boljši načini zbiranja sredstev od dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je dejala Jakabova, ki je - podobno kot ministrica Kolar Celarčeva - izpostavila tudi visoke administrativne stroške dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Cilj mora biti zdravo staranje

Med ključnimi izzivi našega zdravstvenega sistema bo po besedah Jakabove še izboljšanje organiziranosti in učinkovitosti zdravstva, izboljšanje osnovnega zdravstva ter sodelovanje med osnovno, sekundarno in terciarno zdravstveno ravnijo.

Pričakovana življenjska doba prebivalstva v Sloveniji se viša, stopnja smrtnosti ob rojstvu je nizka, Slovenci doplačujejo najmanj - 13 odstotkov - iz lastnega žepa za zdravstvo, pa so v analizi ugotovljeni plusi, ki jih je izpostavila Jakabova. A če se bo slovenski trend staranja prebivalstva nadaljeval, bo čez 10 let število starejših od 65 v Sloveniji višje od povprečja EU. "To je velik izziv. Cilj mora biti zdravo staranje, zdravi ljudje živijo dlje in lahko prispevajo družbi," je poudarila regionalna direktorica WHO.

Glede izdatkov iz lastnega žepa za zdravstvo je opozorila, da ti ne smejo narasti. Nujna bo tudi usmerjenost v preventivo, promocijo zdravja, dolgotrajno oskrbo. "Vlaganje v zdravstvo se izplača, to je naložba, ne strošek. Prinaša ekonomske, socialne in okoljske pozitivne učinke," je še opozorila Jakabova.

Analiza WHO potrjuje, da je ustrezna košarica pravic, financirana iz javnih in deloma zasebnih sredstev, rešitev za univerzalno in enako dostopnost ter zagotavlja zadovoljevanje potreb gospodinjstev ter finančno varnost pred visokimi neposrednimi plačili iz žepa, so izpostavili na ministrstvu.

Izsledki analize bodo podlaga za oblikovanje reformnih ukrepov, ki so opredeljeni že v resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva. To je ministrstvo v sredo poslalo v medresorsko usklajevanje, so še pojasnili na ministrstvu.