Avtorica prispevka: Maja Sodja
Približno 3.000 ljudi je v petek zvečer v celjski dvorani rajalo ob zvokih legendarnega Gorana Bregovića. Kljub temu, da Slovenijo v zadnjih letih navdušuje skorajda leto za letom, so njegovi koncerti razprodani. Podobno kot so do zadnjega kotička nabito polne dvorane ob nastopih mnogih tako imenovanih jugo glasbenikih, ki pri nas žanjejo več slave kot prenekateri domači glasbeni ustvarjalci. Naključno izbrani obiskovalci Bregovićevega koncerta so povedali, da na koncerte 'jugo-glasbenikov' hodijo ker jim je všeč temperament, ker jim je njihova glasba bolj pri srcu kot glasba domačih izvajalcev in podobno.
O tem, da so koncerti glasbenikov iz bivše Jugoslavije izjemno popularni, priča tudi obiskanost ljubljanskih Križank, kjer sta minuli teden nastopila Čolić in Balašević, v okviru Druge godbe pa koncert Trubašev iz Guće in Esme Redžepove. Dejstvo je torej, da raje obiskujemo takšne koncerte. Med drugim tudi zato, ker pravih zvezdnikov sami ne premoremo.
Dr. Gregor Tomc iz Fakultete za družbene vede pravi, da recimo POP TV nima nobene glasbene oddaje o pop glasbi, pri nas ni nobene revije, ki bi pisala o tej vrsti glasbe, edina glasbena revija pri nas pa piše o alternativni sceni. "Mediji tega ne pokrivajo. In če mediji neke scene ne pokrivajo, tudi zvezdništva ne moreš imeti," pravi Tomc. Dušan Uršič, lastnik radia DUR pa opozarja na drug vidik: "V Srbiji mediji predvajajo srbsko in tujo glasbo, na Hrvaškem hrvaško in tujo, v Bosni bosansko in tujo, na Slovenskem pa srbsko, bosansko, hrvaško in malo tuje..."
In ker je popularno tisto, kar spodbujajo mediji, se je Uršič odločil, da na svojem radiu jugo glasbe ne bo vrtel, saj tudi v republikah bivše Jugoslavije ne slišiš slovenske glasbe, pa tudi zato ker ostale radijske postaje vrtijo več jugo glasbe kot slovenske, čeprav jim je frekvenco dala slovenska država.
Eden glavnih dejavnikov za neuspešno promocijo slovenskih pop glasbenikov je tako nezanimanje medijev kot države, sta poudarila tako Tomc kot Uršič. "Oni so bolj ponosni na svoje poreklo kot mi. Slovenska država bi morala izvajati takšno politiko, da bi slovenski mediji dali slovenskim glasbenikom priložnost," meni Dušan Uršič.
Gregor Tomc pa pravi, da je po mnenju slovenske države edina glasba, ki je vredna podpore, simfonična glasba in opera, saj gre za njiju največ sredstev. "Zelo malo je slovenskih glasbenikov, ki lahko napolnijo Križanke, ker so se pač navadli na provincialno okolje," ugotavlja Tomc.
Kakovost glasbe pri njeni popularnosti ne igra praktično nobene vloge, pravijo poznavalci, zato nikakor ne moremo trditi, da je srbska, bosanska ali pa hrvaška glasba bolj kakovostna od slovenske. Okusi so različni in s tem tudi mišljenje o tem, kaj je dobro.
Tomc, da imajo v umetnosti vsi prav: "Jaz Zdravka Čolića ne poslušam, lahko pa razumem, da je za nekoga to estetski dogodek. Če gre na Čolićev koncert in mu po hrbtu lezejo mravljinci, je to umetniški dogodek." Dušan Uršič pa k temu, malce sarkastično, dodaja: "Če pride Primož Grašič in nekaj zaigra, bi ga morda kdo poslušal. Če pa jaz pridem pa primem kitaro, ki sem bistveno slabši od Grašiča, pa zraven prdnem, bi me pa mogoče vsi gledali."
