'Vzoren učenec Evrope in črna ovca'

Slovenija in Madžarska sta v EU vstopili hkrati – 1. maja 2004.  V Sloveniji se vlada in opozicija večinoma strinjata, da je EU najboljša rešitev za Slovenijo, piše Tagesschau. Na Madžarskem pa medtem vladajoča stranka Fidesz Viktorja Orbana s provokativnim plakatom, na katerem predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sedi na prestolu z mrkim pogledom, poleg nje pa Orbanovi politični tekmeci v natakarskih kostumih, z naslovom s pripisom: "Pokorni služabniki Bruslja". Na njihovih krožnikih so izpisane besede: "Migracije", "Spol", "Vojna". 

V zadnjih dvajsetih letih se je veliko spremenilo, ocenjuje časnik. 

Vzorna država

"Dragi Robert," je von der Leyenova pozdravila slovenskega premierja Roberta Goloba v začetku avgusta 2023 ob velikih poplavah. "Evropa stoji ob strani prijateljem v Sloveniji. Slovenija lahko računa na Evropo," je takrat dejala. Slovenija je po hitrem postopku prejela 400 milijonov evrov iz kriznega sklada EU. Kasneje so prišla še dodatna sredstva za obnove mostov, cest, protipoplavno zaščito in drugo sanacijo.

Časnik je izpostavil, kako hitro se je Slovenija pobrala po katastrofi, pri tem pa opozoril na hitro sanacijo cestne infrastrukture in zagon gospodarstva na prizadetih območjih. Pri tem državo ocenjuje za vzorno, Slovence pa, morda malce nerodno, za "Švabe Jugovzhodne Evrope".

Skoraj plebiscitarna večina, 83 odstotkov, Slovencev danes podpira članstvo v Evropski uniji in meni, da je šlo za dobro odločitev, ki je državi prinesla koristi. Številke Mednarodnega denarnega sklada (IMF) to potrjujejo: Blaginja v Sloveniji se je opazno povečala. Slovenija velja za stabilno gospodarstvo, le tri leta po vstopu v EU pa je evro postal nacionalna valuta v Sloveniji.

 Od vstopa je Slovenija iz skladov EU prejela več kot 13 milijard evrov, predvsem razvojne pomoči za infrastrukturo. Ob tem se je skoraj devet milijard steklo nazaj v bruseljsko blagajno, gre za trend, ki počasi narašča.

Črna ovca

Na Madžarskem še vedno plačujejo s forinti. Madžarska valuta je v primerjavi z evrom hitro izgubila vrednost in še naprej pada. V madžarsko blagajno se je od vstopa v EU steklo 83 milijard evrov denarja EU, predvsem za infrastrukturo in kmetijstvo. Vendar pa je več milijard trenutno zamrznjenih zaradi nespoštovanja evropskih standardov pravne države in demokracije. 

Madžarska je neukrotljiv otok v Evropi, piše časnik. Tako svojo vidi premier Orban, ki je na oblasti že 18 let. "18 let, v katerih je Orban obnovil Madžarsko in se oddaljil od tistega, kar večina prepoznava kot evropske vrednote: demokracijo in pravno državo."

 Časnik izpostavlja tudi ljudi, ki jih je okrog sebe zbral Orban. Gre predvsem za podpornike in "oboževalce" bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. "Adijo Bruselj, živela Evropa," svojo idejo o EU predstavlja voditelj, ureditev madžarske pa vidi kot "neliberalno demokracijo". S pomočjo prilagojene volilne zakonodaje mu je doslej uspelo zagotoviti politično večino, pišejo Nemci, ki Madžare vidijo kot kot bolj "patriotske" in spominjajo dogodke iz leta 1956, ko je Madžarsko revolucijo ob pomoči domači lojalistov zatrla Rdeča armada. Takrat so se borili "proti ruskemu okupatorju" in "svobodni zahod oz. za Evropo", danes pa je drugače, ocenjuje avtor Wolfgang Vichtl.

Orbanova vladajoča stranka ima tudi v domovini kar nekaj nasprotnikov. Pri tem časnik izpostavlja Pétra Magyarja, odpadnika iz stranke Fidezs, ki ga "Orbanov sistem" jemlje tako resno, da ga je umestil med "pokorne služabnike" na volilnem plakatu. 

Kljub protibruseljski retoriki Orbana pa je podpora evropski integraciji na Madžarskem stabilna. Po javnomnenjskih raziskavah članstvo podpira več kot 70 odstotkov državljanov in "huxit", 20 let po vstopu v EU, ni na seznamu opcij, sklene Vichtl.