'Vzgajanje mladine ni naloga vojske, ampak drugih institucij'

Debate o ponovni uvedbi obveznega služenja v Slovenski vojski niso nove. Gre za že tretji poskus reševanja kadrovske krize v SV. V zadnjih letih vojska beleži padec števila novih kadrov, število odhodov pa presega število prihodov.

Lanska sprememba zakona o vojaški dolžnosti bo sicer rešila nekatere težave pri pridobivanju novih ali ohranitvi starih kadrov, vendar bi spremenjeni 22. člen omogočal ponovno uvedbo vojaške dolžnosti, v primeru, da do izboljšanja kadrovske situacije ne bi prišlo. Nova definicija razumevanja varnostne grožnje za državo, obstoječi dodaja, da se služenje vojaškega roka lahko uvede "ob izrednem poslabšanju varnostnega okolja". Nihče pa še ni definiral, kaj bi v praksi to lahko pomenilo.

Na vladno gradivo se je na družbenem omrežju odzvala Katedra za obramboslovje na FDV. Strokovnjaki s področja obramboslovja so opozorili na več težav, ki jih prinaša nov predlog vlade. Med drugim tudi vladno gradivo, ki v 5. poglavju omenja ureditev v drugih država, kot so Avstrija, Danska, Estonija, Hrvaška in Srbija. "Izbrane države so sicer zanimive, vendar pa je njihova ureditev primerna za primerjavo s Slovenijo samo v točki ureditve razmerja med obveznim in prostovoljnim služenjem vojaškega roka, nikakor pa niso ustrezno izbrane kot referenca za ponovno uvajanje obveznega služenja vojaškega roka."

Kot navajajo v odzivu, je edina država, ki bi jo morali v zvezi s tem navesti, Švedska, ki je leta 2018 ponovno uvedla služenje vojaškega roka enakopravno za oba spola, pri tem pa ni mišljen vpoklic celotne populacije, temveč le do številke, ki je na letni ravni potrebna za ustrezno popolnjevanje dodatnih rezervnih bataljonov. "Ker je tistih, ki se prostovoljno odločijo za služenje vojaškega roka, vedno dovolj, jim obveznega služenja v bistvu niti ni še treba uveljaviti operativno. Prav ta velik interes za prostovoljno služenje vojaškega roka, je tista točka, ki bi jo morala slovenska vlada poglobljeno proučevati in se po njej zgledovati," opozarjajo.

Ob izpostavljajo še en zelo pomemben vidik. Gre za razmah razvoja tehnologije in njene uporabe v bojevanju, zaradi česa bi morali vlagati v njen razvoj in opremo. "Za upravljanje z visoko tehnološko opremo sedanjosti in prihodnosti je potrebna visoko kvalificirana delovna sila, torej pripadniki in pripadnice, ki so strokovnjaki na različnih področjih, se usposabljajo doma in v tujini ter je posledično njihovo znanje veliko vredno (tudi na trgu dela). Morebitni naborniki in nabornice tega dela ne morejo opravljati. Sprašujemo se torej, kaj bi bila njihova funkcija? Morda varovanje meje, delo na mednarodnih operacijah in misijah? Oboje je danes nesprejemljivo."

Pred prehodom na poklicno popolnjevanje sestave sta vojaško obveznost v Sloveniji zaznamovala visok delež civilnega služenja vojaškega roka in naraščajoče število zavrnitev služenja iz zdravstvenih razlogov. Ob tem strokovnjaki za obramboslovje poudarjajo, da spremljanje populacije mladih in njihovih vrednot kaže, da bi se takšne razmere danes ponovile. "Prav tako je tudi nesprejemljivo utemeljevati uvedbo obveznega služenja vojaškega roka z argumentacijo, da bo vojska vzgajala mladino. Zadnje je žal mogoče slišati tudi v slovenskem političnem prostoru. Vzgajanje mladine ni naloga vojske,  ampak drugih institucij, od družine do izobraževalnega sistema ter v zgodnejšem starostnem obdobju in ne pri 20. letih in več."

 Na katedri za obramboslovje se zato zavzemajo "za poklicno in profesionalno vojsko, z visoko usposobljenimi pripadnicami in pripadniki, ki bodo lahko odgovorno, zrelo in s svojim znanjem ter izkušnjami zagotavljali obrambo države ter izpolnjevali zaveze RS v mednarodnem prostoru." Ob tem pozivajo k izboljšanju notranje organizacijske kulture in zagotovitvi pogojev dela, ki bodo ljudi privabljali ter zadrževali.

"Za spreminjanje koncepta popolnjevanja in delovanja Slovenske vojske pa je potrebno opraviti korenite analize, interpretacije, umestitve v čas in prostor ter kulturo in družbo, se pogovarjati, prepričevati, doseči širok družbeni konsenz in šele potem sprejemati odločitve ter prevzeti odgovornost zanje," so že zapisali.