"Mi pričakujemo samo to, da nam je omogočeno poslovanje, ne iščemo dobičkov," je ob tem poudaril predsednik uprave zavarovalnice Aleš Mikeln. Spomnil je, da v Vzajemni že več kot deset let opozarjajo na nujnost spremembe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ker sedanji model financiranja ni vzdržen, saj se stroški zdravstvenega zavarovanja ves čas povečujejo.
Po njegovih besedah je Vzajemna v prejšnjem letu zabeležila izgubo v višini šest milijonov evrov pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Če bo premija dopolnilnega zavarovanja ostala pri najvišjem znesku, kot ga določa vladna uredba, torej pri 35,67 evra, v zavarovalnici ocenjujejo, da bodo letošnje leto zaključili z več kot 33 milijoni evrov izgube na področju dopolnilnega zavarovanja. Mikeln je ob tem izpostavil, da v Vzajemni presežke z naslova sredstev dopolnilnega zavarovanja vračajo zavarovancem.
Zavarovalnica vidi tri načine reševanja trenutnega stanja – umik uredbe, nižanje škode v zavarovalnicah s spremembo višine doplačil za zdravstveno zavarovanje na nivo, ali pa da država zavarovalnicam pokrije škodo.
Predsednik uprave Vzajemne je danes spomnil, da pri noveli ne gre za predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja, pač pa preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja, tudi iz prostovoljnega v obvezno. Novela sicer po njegovi oceni ne bo prinesla rešitve, kljub temu pa ukinitvi dopolnilnega zavarovanja v Vzajemni ne nasprotujejo.
V zavarovalnici zdaj preučujejo vse mogoče scenarije, eden od njih je tudi prekinitev pogodb z zavarovanci, je dejal.
Medtem pa je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han na današnji novinarski konferenci povedal, da je iz medijev seznanjen o tožbenih namerah Vzajemne. "Sodišč bo presodilo, kdo ima prav, ampak mislim, da je vlada naredila dobro za prebivalce in prebivalke, saj je bila pred tem ob inflaciji in vsem drugem cena previsoka. Ne upam si v naprej komentirati sodnih postopkov, se bo pa tudi država pripravila in zagovarjala svojo odločitev."
Vzajemna predlaga zadržanje vladne uredbe
Zavarovalnica Vzajemna je sicer na Upravno sodišče minuli petek vložila tožbo s predlogom za zadržanje vladne uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Za tak korak so se po besedah pomočnika uprave in strokovnjaka za pravne zadeve pri Vzajemni Roka Jemca odločili, ker je uredba po njihovem mnenju nezakonita.
Kot je dejal, uredba ni skladna s pravom EU, natančneje z določbami direktive solventnosti II, saj z uredbo določena najvišja dovoljena višina mesečne premije dopolnilnega zavarovanja ne zadošča za pokrivanje pričakovanih bodočih obveznosti Vzajemne do zavarovancev in izvajalcev zdravstvenih storitev. Prav tako v Vzajemni menijo, da z ukrepom kontrole cen niso podani zakonsko določeni razlogi, niti ukrep ni primeren ter sorazmeren z njegovimi učinki, je pojasnil in dodal, da bodo nadaljnji pravni koraki odvisni od odločitve upravnega sodišča.
Mikeln v uspeh tožbe ni prepričan, je pa napovedal, da bodo v zavarovalnici storili vse, kar je v njihovi moči in izrazil upanje na ugoden razplet.
Vlada je 14. aprila izdala uredbo, s katero je določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Mesečna premija tako ne sme presegati 35,67 evra, kot je trenutno najvišja polna premija na trgu dopolnilnih zavarovanj. Zamejitev cen bo predvidoma veljala do preoblikovanja zdravstvenega zavarovanja. Slednjega predvideva novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda.
S potezami vlade niso zadovoljni niti v drugih zavarovalnicah. Triglav je pozval k premišljenim posegom pri preoblikovanju javnega zdravstva, podobno Generali. Povod za reakcijo vlade je bila prav odločitev slednjih, da zvišajo mesečno premijo za 10,39 evra na 44,89 evra. Presojo pravilnosti izdane uredbe so pri upravnem sodišču sprožili tudi v Zavarovalnici Generali. Kot so poudarili, je uredba grobo posegla v vzdržnost poslovanja pri izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.