Slovenija

Vzajemna plačala SNS?

Ljubljana, 01. 02. 2006 07.22 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

V SNS so zavrnili obtožbe, da naj bi stranka za svojo pomoč Vzajemni dobila 60 milijonov tolarjev.

Predsednik SNS zatrjuje, da od Vzajemne ni dobil niti tolarja
Predsednik SNS zatrjuje, da od Vzajemne ni dobil niti tolarja FOTO: Dare Čekeliš

Po namigovanjih nekaterih poslancev, da je Slovenska nacionalna stranka za svojo pomoč Vzajemni dobila plačilo, so v javnost prišle prve konkretne vsote. Predstavil in hkrati zanikal jih je sam Zmago Jelinčič Plemeniti v odprtem pismu Antonu Ropu. V njem je predsednika LDS obtožil, da njegovi poslanci širijo neresnice.

Člani skupščine podprli preoblikovanje

Jaklič pri izdaji dovoljenja ne pričakuje težav
Jaklič pri izdaji dovoljenja ne pričakuje težav FOTO: POP TV

Člani skupščine Vzajemne so prvotno predvideni sklep o preoblikovanju v delniško družbo prilagodili avtentični razlagi 62. člena zakona o zavarovalništvu, po kateri mora Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) podati predhodno soglasje za preoblikovanje. Tako so člani skupščine preoblikovanje podprli, a hkrati upravi naložili, da zanj čim prej pridobi dovoljenje AZN, je zapisano v sklepu skupščine.

Vzajemna bo za preoblikovanje v delniško družbo zaprosila Agencijo za zavarovalni nadzor.

Vzajemna naj bi še ta teden na AZN naslovila dopis, v katerem bo agencijo zaprosila za dovoljenje, je na novinarski konferenci po seji skupščine povedal predsednik uprave Marko Jaklič. Agencija ima po njegovih besedah nato tri mesece časa za odločitev. AZN pa lahko preoblikovanje zavrne le v primeru, če bi s tem prišlo do oškodovanja članov družbe. Ker pri preoblikovanju Vzajemne ne bi bil oškodovan noben član, pa pri izdaji dovoljenja Jaklič ne pričakuje težav.

Vzajemna mora za preoblikovanje pridobiti soglasje
Vzajemna mora za preoblikovanje pridobiti soglasje FOTO: POP TV

V času od izdaje dovoljenja do dejanskega prihoda Vzajemne na borzo pa bo v veljavi določilo, da nihče ne more prevzeti Vzajemne brez soglasja uprave, ki bo o tem odločala na podlagi "strogih pravil", je povedal predsednik skupščine Vzajemne Branko Pavlin. Vsak, ki bo želel pridobiti več kot sedem odstotkov lastništva, bo moral pridobiti ustrezno soglasje, je še dodal Pavlin.

Jasno je treba povedati, da je bila Vzajemna ustanovljena iz sredstev zavarovancev. Branko Pavlin

Skupščina je sicer tudi uskladila statut družbe z lani sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero so bile uvedene spremembe pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju. Statut družbe je sedaj popolnoma usklajen z novelo, je zagotovil Jaklič.

Spremembe statuta med drugim določajo, da so člani družbe zavarovanci. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije tako Vzajemno ni ustanovil s svojimi sredstvi, temveč s sredstvi iz naslova povišanja premij pri prostovoljnih zavarovanjih, je še dodal Pavlin. "Izgube in koristi Vzajemne ne more pokrivati nihče drug kot organizacija sama," meni predsednik skupščine.

Razširitev na nezgodna in življenjska zavarovanja

Uprava pa je nadzorni svet seznanila tudi z vsebino odločbe AZN glede odvzema licence Jakliču. Ker je vsebina odločbe identična decembra lani izdani odredbi AZN, ki jo je nadzorni svet obravnaval na seji 12. januarja, o odločbi nadzorni svet ni razpravljal, saj je stališče glede tega sprejel že na omenjeni seji. Nadzorni svet je takrat menil, da je Vzajemna ravnala v skladu z veljavno zakonodajo in da so navedbe agencije v odločbi neutemeljene. Odločba AZN sicer ni pravnomočna, dokler o pritožbi na odločbo ne odloči vrhovno sodišče.

Pred skupščino se je sestal tudi nadzorni svet Vzajemne, ki je med drugim sprejel letni plan zavarovalnice za letošnje leto in poročilo o notranjem revidiranju v drugem polletju leta 2005 ter upravi naložil, da AZN zaprosi za pridobitev dovoljenja za razširitev dejavnosti na nezgodna in življenjska zavarovanja. Po mnenju članov skupščine lahko namreč Vzajemna v konkurenci s preostalima dvema delniškima družbama, ki poleg dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja tržita tudi druge produkte, "preživi" le, če bo razširila svojo ponudbo, je dejal Pavlin. Za to pa Vzajemna potrebuje svež kapital, ki ga lahko dobi z dokapitalizacijo oz. s preoblikovanjem v delniško družbo.

''Bitka'' med Vzajemno ter vlado in strankami

V minulih tednih je potekala "bitka" med Vzajemno ter vlado in parlamentarnimi strankami (z izjemo SNS), ki so želele onemogočiti preoblikovanje. Vlada je skušala preoblikovanje najprej preprečiti z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, a jo je s svojo različico zakona prehitela SNS, ki je novelo v parlamentarno proceduro nekaj minut pred vlado. Ker je bil predlog SNS nepopoln, ga je morala dopolniti, s tem pa je vladni predlog v parlamentarni proceduri "prehitel" predlog SNS.

SNS je "vrnila udarec" in z referendumsko pobudo zaustavila obravnavo vladne novele. Državni zbor je nato pobudo poslal na ustavno sodišče, ki odločitve še ni sprejelo, hkrati pa je sprejel še omenjeno avtentično razlago zakona o zavarovalništvu.

Državni zbor je minuli teden z avtentično razlago 62. člena zakona o zavarovalništvu začasno ustavil privatizacijo družbe
Državni zbor je minuli teden z avtentično razlago 62. člena zakona o zavarovalništvu začasno ustavil privatizacijo družbe FOTO: POP TV

V Vzajemni so "rešitvi" z avtentično razlago nasprotovali z argumenti pravne službe zavarovalnice, ki je menila, da ni dopustno z avtentično razlago širiti pomena posameznih določb zakona. DZ naj bi se izognil rednemu zakonodajnemu procesu in posegal v pravno varnost Vzajemne. Že začeti postopek in vsa dosedanja razumevanja določb zakona o zavarovalništvu se je namreč spremenil tako, da je potrebno za dovoljenja AZN vprašati vnaprej.

Isti dan kot državni zbor z avtentično razlago se je v zgodbo o Vzajemni vključila tudi AZN, ki je predsedniku uprave Vzajemne Jakliču odvzela dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave. Jaklič naj bi kršil zakon o zavarovalništvu z zakonsko in strokovno napačnimi navedbami o tako imenovanih certifikatih. Pri zdravstvenem zakonu pa gre za kršitve, povezane z nepopolnimi obvestili, ki jih je bila zavarovalnica dolžna poslati zavarovalcem in zavarovancem o spremembah tega zakona. Jaklič je že napovedal pritožbo na vrhovno sodišče, do odločitve sodišča pa bo funkcijo lahko opravljal.

SORODNI ČLANKI