Vurs svari pred prašičjo kugo iz Hrvaške

Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pravijo, da je bilo na Hrvaškem v zadnjem letu več izbruhov klasične prašičje kuge – zadnji je bil marca 2008 v neposredni bližini slovenske meje. Zato so na zbornici zaskrbljeni zaradi odločitve Evropske komisije, da 1. maja sprosti uvoz živil živalskega izvora v EU. Pravijo, da se z odločitvijo EU glede uvoza svežega mesa in izdelkov iz prašičev ne strinjajo, čeprav gre za uvoz manjše količine mesa, ki ga s seboj prinesejo potniki, ki potujejo čez mejo.

Menijo, da na Hrvaškem še niso sanirali klasične prašičje kuge in zato lahko odločitev Evropske komisije resno ogrozi slovensko prašičerejo, ki je najbolj razširjena ravno na meji s Hrvaško. Uvoz pa lahko ogrozi tudi prašičerejo v drugih evropskih državah. Če bi odločitev obveljala, pa v kmetijski zbornici pričakujejo, da Evropska komisija tudi prevzame odgovornost za morebitno nastalo škodo, ki bi jo utrpeli slovenski rejci. Zaradi dolgotrajne ekonomske krize v prašičereji se je stalež plemenskih svinj zmanjšal za tretjino, možen pojav klasične prašičje kuge pa bi še bolj prizadel panogo, še opozarjajo na zbornici.

Vurs: Gre za manjše količine mesa

Tudi na Veterinarski upravi RS (Vurs) so bili proti sprostitvi uvoza svežega svinjskega mesa v Slovenijo, je dejal tiskovni predstavnik Vursa Matjaž Emeršič. Virus se prenaša tudi prek krme, oblek, avtomobilskih gum, je še dodal. Lahko se razširi, čeprav gre za dovoljenje za uvoz manjših količin mesa. Zato so na Vursu svoje nestrinjanje izrazili tudi pri Evropski komisiji, a jih tam niso poslušali.

Iz Hrvaške je bilo do sedaj prepovedano uvažati vso svinjsko meso, ki ni bilo toplotno obdelano nad 70 stopinjami Celzija. To so razne paštete in podobno. Po podatkih Vursa so cariniki na meji zaplenili kar nekaj takšnih izdelkov, ki niso bili primerni za uvoz.

Za uvoz v trgovske namene pa je Slovenija po naših podatkih do sedaj iz Hrvaške uvažala pretežno le izdelke podjetja Gavrilović, ki so bili toplotno primerno obdelani.

Prašičja kuga ni nevarna za ljudi

Klasična prašičja kuga (KPK) je zelo nalezljiva bolezen prašičev, ki pa ni nevarna za zdravje ljudi, ne zbolijo pa niti druge vrste živali. Za bolezen so dovzetni izključno domači in divji prašiči. Za prašičjo kugo je značilno izredno hitro širjenje, visoka obolevnost in visoka smrtnost, so pojasnili na kmetijski zbornici. Če se bolezen pojavi v določeni reji, nastane zelo velika ekonomska škoda, saj bolezen ni ozdravljiva in je treba vse obolele živali pokončati, trupla pa neškodljivo odstraniti. Poleg tega je prepovedan promet z živalmi ter trgovanje in izvoz surovin in izdelkov, ki izvirajo iz prašičev.

Vir bolezni so okuženi domači in divji prašiči, okuženo svinjsko meso, suhomesnati izdelki in pomije. Virus pa se lahko v rejo prenese tudi z obutvijo, obleko in avtomobilskimi gumami.