Vurs poziva k doslednim pregledom

Zaradi letos močno povečanega števila primerov konj, okuženih z infekciozno anemijo oziroma kužno malokrvnostjo konj (IAK), je Veterinarska uprava RS (Vurs) opravila poostren nadzor v hlevih in ugotovila, da v 22 odstotkih konji, ki bi morali biti pregledani za IAK, niso bili. Lastnike tako tudi pozivajo k bolj doslednim pregledom.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila generalna direktorica Vursa Vida Čadonič Špelič, so zaradi povečane okuženosti z IAK izvedli poostren nadzor v 68 hlevih in pregledali 1558 konj. 22,2 odstotka vseh konj, ki bi morali biti pregledani v skladu s pravilnikom o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje kužne malokrvnosti konj, ni bilo pregledanih.

54 kopitarjev ni imelo nobenega dokumenta. 44 konjev, kupljenih na območju EU, pa je bilo brez ustreznega pregleda na IAK. Največ teh so pripeljali iz Madžarske, Romunije in Bolgarije, pa tudi iz Avstrije in Nemčije.

Kazni od 125 do 1.500 evrov

Lastnikom so izrekli 182 kazni, od tega 32 plačilnih nalogov, 138 odločb in 12 opozoril. Kazni pa se gibljejo od 125 do 1.500 evrov. Po pojasnilu Mirana Ačka iz zbornice veterinarjev praktikov se povprečna cena celotnega pregleda za IAK za prvega konja giblje od 40 do 50 evrov.

Kaj je IAK?

V Sloveniji je po besedah Vesne Kadunc Kos z Veterinarske fakultete okrog 20.000 konj. Bolezen IAK, ki jo imenujejo tudi močvirska mrzlica, se pri nas prenaša predvsem z brenclji in hlevskimi muhami. Bolezen se kaže kot akutna ali kronična bolezen, lahko pa ostane skrita, ko živali ne kažejo več kliničnih znakov, ostanejo pa lahko klicenosi.

Vurs rejce konj poziva, naj se držijo pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje kužne malokrvnosti konj, ki opozarja predvsem na to, da morajo biti pregledani vsi konji, ki se udeležujejo sejmov ali razstav. Vurs bo poostril nadzor tudi pri organizatorjih teh prireditev, ki bodo morali po novem za organizacijo pridobiti tudi dovoljenje Vursa.

S 1. julijem mikročipiranje

Kot je pojasnila vodja sektorja za zdravstveno varstvo in zaščito živali na Vursu Breda Hrovatin, se kopitarje v register vpisuje zgolj v papirnati obliki in na podlagi opisa živali. Na ravni EU je predpisano mikročipiranje, ta uredba začne tudi v Sloveniji veljati s 1. julijem, register konj pa bo vodila veterinarska fakulteta. Kopitarje – poleg konj tudi osle in mule, pa naj bi opremili s čipom 28 dni po rojstvu. Kot ocenjujejo na Vursu, naj bi bil rezultat čipiranja boljša sledljivost kopitarjev.