Člani veterinarskega sveta so razpravljali o pripravljenosti veterinarske službe na morebiten pojav ptičje gripe oziroma aviarne influence v Sloveniji. Pri tem so bili enotnega mnenja, da je Veterinarska uprava RS (VURS) doslej svoje delo opravila dobro, je po seji povedal predsednik sveta Peter Hostnik.
"Pregledali smo tudi načrt ukrepov v primeru izbruha aviarne influence. To je dokument, ki zelo natančno določa, kako ukrepati v primeru izbruha bolezni. Po informacijah različnih služb smo ugotovili, da je Slovenija dobro pripravljena na primer izbruha aviarne influence," je povedal predsednik sveta, ki združuje veterinarsko stroko z različnih področij in je posvetovalni organ kmetijske ministrice Marije Lukačič.
Potrebna dodatna sredstva
Obenem je dodal, da obstaja nekaj ozkih grl, na primer hitrost postavljanja diagnoze. "Nacionalni veterinarski inštitut zaenkrat še uporablja klasične metode izolacije virusa na kokošjih zarodkih. Obstajajo tudi novejše, molekularne metode, zato smo dali pobudo, da se pridobijo določena sredstva za izvedbo validacije tega testa," je pojasnil Hostnik. Tako bodo lahko rezultati teh testov merodajni, čas do postavitve diagnoze pa bistveno krajši.
Ministrica Lukačičeva, ki se je tudi udeležila seje veterinarskega sveta, je po besedah Hostnika soglašala s tem, da bo potrebno za ta namen pridobiti določena sredstva. Koliko sredstev bo potrebnih za to, danes še niso govorili, je dodal Hostnik.
Po njegovih pojasnilih pa bo v zvezi s ptičjo gripo finančno ovrednotena tudi investicija v ustrezen laboratorij za izvajanje bioloških poskusov, s katerimi se pri ptičji gripi določi patogenost posameznega izolata. Nacionalni veterinarski inštitut ga namreč še nima - doslej je bilo predvideno, da se vzorce pošlje v referenčni laboratorij.
Poleg tega je Hostnik dejal, da se je veterinarski svet sestal šele danes, ker je sam kot predsednik sveta ocenil, da so zadeve pod nadzorom in potekajo dobro. "Bili smo v stalnem stiku z veterinarsko upravo, tudi strokovnjaki Nacionalnega veterinarskega inštituta redno sodelujejo pri vseh razgovorih. Tako je bilo po moji oceni bolje nekoliko počakati, da vidimo, kje so mogoče kakšna ozka grla, da se potem to predstavi ministrici in se ukrepa."
Hostnik: Zadeve potekajo usklajeno
Dodal je, da razloga za sklic državnega središča za nadzor bolezni zaenkrat še ni bilo, saj tudi ni bil postavljen sum na ptičjo gripo. Poudaril je tudi, da so strokovnjaki, ki so člani državnega središča za nadzor bolezni, v rednem stiku z veterinarsko upravo, "tako da so zadeve povsem sinhronizirane".
Ukrepi ostajajo
Seje veterinarskega sveta, na kateri je bilo govora tudi o pravilniku o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2006, se je udeležila tudi generalna direktorica Veterinarske uprave RS Vida Čadonič Špelič. Po seji je med drugim pojasnila, da ukrepov za preprečevanje širjenja ptičje gripe, kot je prepoved reje perutnine na prostem, še ne bodo umaknili.
"V sredo se bodo naši kolegi udeležili ponovnega sestanka v Bruslju, kjer bodo razpravljali o tem, za koliko časa bodo ti ukrepi, ki so za zdaj še začasni, veljali oziroma če bodo iz začasnih ukrepov prešli v stalne," je povedala Čadonič Špeličeva.
Poleg tega je pojasnila, da so inšpektorji do 6. novembra izvajali sistematičen nadzor zapore perutnine. Do takrat so obiskali nekaj več kot 6200 kmetij v več kot 300 naseljih. "Imetniki živali so kar dobro upoštevali ukrepe," je dejala Čadonič Špeličeva in dodala, da je bilo skupno izrečenih 14 glob. Odslej naprej bodo inšpektorji izvajali samo občasne kontrole.
Glede odprtih vprašanj, predvsem glede financiranja, na katera so opozorili terenski veterinarji, je prva dama veterinarske uprave zagotovila, da bi država v vsakem primeru, če bi prišlo do pojava ptičje gripe, "krila vse stroške, ki bi izhajali iz odkrivanja in zatiranja te bolezni".
