O konkretnih podrobnostih in maneverskem prostoru v pričenjajočih se pogajanjih pa Verheugen ni želel govoriti, zato je bil v odgovorih na tovrstna vprašanja kratek. Poudaril je sicer, da bo država prva tri leta članstva, v obdobju od leta 2004 do izteka sedanjega proračunskega okvira z letom 2006, dobivala toliko sredstev kot zadnje leto pred njim, ko je prejemnica prepristopne pomoči, ni pa želel komentirati razlike med unijinim (45 milijonov evrov) in slovenskim izračunom (88 milijonov) teh sredstev v letu 2003. "To je tehnično vprašanje in ga bomo razjasnili," je dejal. O ideji, da bi Slovenija kompenzacijska plačila prejemala do izteka postopnega desetletnega uvajanja neposrednih plačil v kmetijstvu pa je dejal le, da so "slednja edina točka v pogovorih, ki seže čez sedanji proračunski okvir EU."
Pri širitvi ne gre le za vprašanje denarja
Ob tem pa je komisar opozoril, da širitve ne gre ožiti le na vprašanje denarja. "EU ne temelji na tem. Članstvo ni kreditna kartica, ki jo vtakneš v bankomat in dvigneš denar. Precej bolj pomembne stvari so na tehtnici. Slovenija bo postala del največjega trgovinskega bloka na svetu, združene Evrope, kar bo dokaz njene politične in gospodarske stabilnosti. Kako lahko temu določiš vrednost? Za članice pa širitev pomeni mir in stabilnost v celotni regiji. Kako temu reči v evrih? Za dokaz velja omeniti primerjavo stroškov za obrambo pred 30 leti in danes, ki so jasen dokaz, da nove razmere že imajo pozitiven vpliv. Dodatna finančna obremenitev v članicah je politično sprejemljiva, v gospodarskem smislu morda sploh ne obstaja. Vse raziskave kažejo, da bosta s širitvijo na boljšem obe strani," je menil Verheugen.
