'Vsi so bili tam, a nihče se ni hotel podpisati'

Komisija državnega zbora, ki preiskuje izgradnjo avtocest in morebiten vpliv politike na izbiro izvajalcev del, je zaslišala nekdanjega predsednika nadzornega sveta Darsa Jožefa Zimška in finančnika Darsa Stanka Debeljaka.

Nekdanji predsednik nadzornega sveta Darsa je na zaslišanju dejal, da so se na vladi dogovorili, da ustanovijo delniško družbo, ki bo vodila izgradnjo avtocest. Ker slovenska gradbena operativa v začetku sama ni bila usposobljena za take projekte, so se projektno povezovali. To je podpirala tudi vlada, ki je sprejela tudi sklep, po katerem so imeli slovenski izvajalci na razpisih prednost pred tujimi, je dejal Zimšek. Zimšku se to ne zdi narobe, saj so s tem zagotovili, da slovenski gradbinci niso propadli in so pridobivali posle. Glede drugih dogovorov pa Zimšek ni vedel, je dejal. Kot je še dejal, so na ta način, tudi s pomočjo Ivana Zidarja, razvili kakovostno gradbeno operativo v Sloveniji. Anomalije, ki so se pri tem pojavile bi bilo treba odstraniti, vendar ne na ta način, da uničimo vse, kar smo v 15 letih zgradili, je še dejal Zimšek.

Zimšek tudi ni potrdil, da bi se spomnil sestanka, na katerem naj bi se Dars in SCT dogovorila, da bo SCT dobil posel pri izgradnji predora Šentvid. Tudi glede poslancev je dejal, da so bili ti pogosto na Darsu, predvsem pa naj bi jih zanimalo, kako potekajo dela. Na to, kateri izvajalec naj dobi delo, pa naj ne bi vplivali. Kot je dejal, je bilo veliko sestankov, vendar se tega sestanka ni spomnil. Kot je dejal, se tudi posebej ne spomni, da bi Dars obiskoval poslanec Anton Anderlič.

'Zidar je tak gromovnik'

Tudi nekdanji finančnik Darsa Stanko Debeljak, je dejal, da se ne spomni sestanka, kjer naj bi se dogovorili, da bo SCT dobil posel pri izgradnji Šentvida. Dokument, objavljen v medijih, pa po njegovem mnenju ni pristen oziroma vsaj njega ni bilo na tem sestanku. Če bi bil, bi verjetno napisal na papir kakšne pripombe, ali pa bi bil na njem vsaj njegov podpis. Na vprašanje, kdo je po njegovem mnenju Zidarju pomagal, da je imel tak vpliv, da je vodil domnevni Zemonski sporazum, pa je Debeljak dejal, da je bil Zidar pač tak "gromovnik“. "Ali igra ali je tak, ne vem, tisti, ki se mu je pustil, je nastradal. Mene ni prepričal, če ni imel prav. Verjetno iščete na napačnem koncu, on je po naravi tak, že ko ti je stisnil roko, jo je stisnil tako, da so kar členki popokali,“ je še dejal Debeljak.

Peklaj: Na sestanku je SCT le predstavil svoje želje

Nekdanji član uprave Darsa Abdon Peklaj pa je dejal, da je bil prisoten na sestanku Darsa in SCT leta 2004, kjer naj bi se dogovarjali glede podrobnosti o pridobitvi posla za izgradnjo Šentviškega predora in Trojan. Peklaj je tudi potrdil, da je podpis na zapisniku sestanka res njegov. Po njegovo je bil dokument iz sestanka le seznam želja izvajalca SCT, pravi procesi izbora pa so potekali prek javnih razpisov.

Na dokumentu, ki so ga objavili v Večeru, je sicer pisalo, da bo SCT dobil posel za izgradnjo ESO v predoru Trojane v vrednosti okoli 20 milijonov evrov. Pozneje naj bi SCT pri tem poslu dobil še dodatnih 12,5 milijona evrov z aneksi. Poleg tega naj bi Grasetto, ki je predor gradil, drugega italijanskega ponudnika odvrnil, da ne bi sodeloval na razpisu za ta posel. Kot tretje pa naj bi SCT dobil tudi posel za izgradnjo predora v Šentvidu za 48 milijona evrov, in še razliko do limitirane vrednost skozi spremenjene okoliščine.

Na zapisniku sestanka je pisalo, da so bili na sestanku prisotni takratni vodja poslanske skupine LDS Anton Anderlič, takratni generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, finančnik Darsa Stanko Debeljak, predsednik uprave Darsa Janez Božič, Ivan Zidar ter Robert Kuzman iz SCT. Peklaj je potrdil tudi to, da so bili vsi navedeni res prisotni na sestanku, vendar pa nihče ni želel podpisati tega dokumenta, je še dejal. Po njegovem mnenju so s tem sestankom želeli le izigrati SCT, da bi podpisal pogodbo za izgradnjo predora Šentvid.

Na vprašanje, od kje ima Zidar tak vpliv, pa je Peklaj dejal, da njegov vpliv verjetno izhaja iz političnih povezav, ki jih je začel ustvarjati že leta 1975, z vsemi garniturami.