'Vsi smo se trudili, kolikor se je dalo'

V soboto je Slovenijo presenetila novica o tragični smrti priznanega alpinista in požrtvovalnega gorskega reševalca Franca Oderlapa. Poškodoval se je pri vzponu na Manaslu v nepalski Himalaji. Njegov prijatelj Davo Karničar je prekinil odpravo in se danes vrnil v Slovenijo. Karničar je zbranim predstavil potek reševanja. Dejal je, da je njegov kolega umrl pri prevozu v katmandujsko bolnišnico. Napel je vse sile, da bi ga rešil, a je helikopterska pomoč ponj prišla prepozno.

Karničar je takoj obvestil Planinsko zvezo Slovenije

Ko se je nesreča zgodila, je Karničar takoj obvestil Planinsko zvezo Slovenije. Njegova zveza v domovini je bil Matjaž Šerkezi. Zveza je urejala vse podrobnosti za čim hitrejši helikopterski prevoz poškodovanca v Katmandu in nato še prevoz z letališča v bolnišnico, kjer bi Oderlapu lahko ponudili ustrezno zdravniško oskrbo. Ves ta čas je bil ob Oderlapu Karničar, ki je organiziral transport ranjenega tovariša do baznega tabora, od kjer so ga nato s helikopterjem prepeljali v dolino.

Neugodne vremenske razmere in drugi zapleti

A kljub vsemu vloženemu naporu na nekatere stvari ni bilo mogoče vplivati. Tak dejavnik so bile zanesljivo za helikoptersko reševanje neugodne vremenske razmere, ki so takrat vladale nad tem območjem, nevihte, slaba vidljivost, megla, ki je preprečevala let iz najbližje vasi. Pa tudi, če vreme pustimo ob strani, je način reševanja in dostop do helikopterja v Nepalu "drugače urejen" kot denimo v Sloveniji. "Z naše strani smo se trudili, da bi helikopter čim prej prišel, hkrati smo poskušali priklicati nevrokirurga v Katmanduju, ki bi opravil poseg, urejali prevoz z letališča v bolnišnico. Ko rešuje nepalska vojska, pa že vnaprej zahtevajo bajne vsote. Težave pa so bile tudi s tem, da niso takoj mogli zagotoviti helikopterja, ki bi sploh tako visoko poletel," je nanizal nekaj okoliščin Šerkezi.

Zavračajo kritike, da se niso dovolj potrudili

Načelnik komisije za odprave v tuja gorstva Tone Škarja zavrača kritike, ki so na zvezo vsule v domovini, da se niso dovolj potrudili in da bi Oderlap ob drugačnem razpletu preživel. Planinska zveza Slovenije oziroma njena komisija je podprla načrtovani podvig, ki se ga je lotil Karničar, ko se namerava kot prvi Zemljan s smučmi pognati z drugega najvišjega himalajskega vršaca, "gore gora" K2. Pred tem podvigom sta se Karničar in Oderlap odpravila v Nepal, kjer bi na Manasluju, ki je tehnično manj zahtevna gora, a še vedno osma najvišja gora na svetu, opravila preizkus opreme. Vendar pa se je nato pri prečenju pobočja pri vzponu na Manaslu zgodila tragična nesreča, ko je velik kos ledu, ki se je odtrgal višje v pobočju, kot izstrelek priletel v glavo izkušenega gorskega reševalca in vrhunskega koroškega alpinista.

'Tudi čelada ne bi pomagala'

"Tudi če bi imel čelado na glavi v trenutku nesreče, mu ne bi nič pomagala," je na novinarski konferenci na sedežu slovenske planinske zveze dejal Karničar. Varnostne čelade se pri takih vzponih po Karničarjevih besedah ne uporabljajo, saj je na takšnih ekstremnih višinah težko zagotavljati toploto, če imaš na sebi čelado, ki alpinista ovira pri vzponu.

'Ozrl sem se nazaj, Franci pa je ležal v plazu'

"Od najinega prihoda v tabor 1 konec septembra sva naredila sklep, da greva do tabora 2, kjer bi preživela dve noči, se vrneva v bazo, se dobro regenerirava in poskušava priti na vrh. Prvega oktobra nisva začela zelo zgodaj. Okrog 9.30 sva se odpravila na precej izpostavljeno območje, kjer so v zgornjem delu seraki in se lahko marsikaj podre, sva se ločila in 200 metrov hodila narazen po zložnem pobočju. Ko sem prišel skozi najbolj ozko grlo, sem pohitel na varnejši dvignjen prostor, a ko sem se ozrl nazaj, je Franci ležal v plazu. Nisem slišal, da bi se utrgal plaz, očitno je šlo samo za par močnejših, večjih ledenih kock, ki so padle dol. Ko sem prišel k njemu, sem videl, da je dobil hudo poškodbo glave in da ni bil pri zavesti," je opisal nesrečni dogodek Karničar. "Zatem sem ga poskušal prenesti na varnejše mesto, da ne bi bila več v dosegu nevarnih serakov, ter šele tedaj segel po telefonu, ki ga je imel Franc v nahrbtniku, in stopil v stik s planinsko zvezo."

Oderlapove življenjske funkcije iz ure v uro pešale

K njima so najprej prišli člani francoske odprave, ki so pomagali pri prevozu Oderlapa v tabor 1 ter odstopili tudi šotor. Ob tem transportu navzdol je stekla akcija v baznem taboru, da bi spravili Oderlapa na višino, kjer bi bilo mogoče helikoptersko reševanje. V tem času je bila na gori tudi komercialna odprava, pet šerp pa je bilo pripravljenih proti plačilu pomagati. Oderlapa so nosili na improviziranih nosilih, ki so jih naredili iz Karničarjevih smuči ter s sestopom prek ledenika prišli do baze na višini 5000 metrov. "Petindvajset ur smo res poskušali vse. Potem ko helikopter najprej ni mogel poleteti zaradi slabega vremena, ni preostalo drugega kot zagotoviti čim bolj topel prostor ter biti ob njem in počakati sobotno jutro, ki je prineslo takšen rezultat prevoza, ki vam je vsem znan," je še dejal. "Vsi smo se trudili, kolikor se je dalo. Sami veste, kako je, včasih se zgodi tisto, česar si najmanj želimo," je še dodal Karničar. Ves čas je bil v stiku tudi z zdravnikom Jurijem Gorjancem in preverjal Oderlapove življenjske funkcije, ki so iz ure v uro pešale.