V oljčnikih vendarle ne bo vikendov?

Strokovnjake je zmotilo, ker sporna uredba omogoča legalizacijo na črno zgrajenega prizidka ali kmetijskega objekta sredi nezazidljive kmetijske zemlje. Edino pravilo, ki se ga mora investitor enostavnega in nezahtevnega objekta držati, je skladnost objekta z namembnostjo zemljišča. Če je gradnja v nasprotju z občinskimi prostorskimi načrti, pa več ne šteje.

Ob pojavu kritik je ministrstvo za infrastrukturo in prostor zatrdilo, da v samem zakonu o gradnji objektov še vedno obstajajo ustrezne varovalke, ki preprečujejo, da bi se enostavni in nezahtevni objekti gradili, tako da bi to vplivalo na varnost objektov, prav tako poudarjajo, da bodo nad gradnjo še vedno bedeli inšpektorji.

Strokovnjaki pa so opozorili, da imamo premalo gradbenih inšpektorjev, glede na velik obseg birokratskega dela pa so tudi premalo na terenu. "Na terenu bi morali biti vsi po vrsti – projektanti, javna uprava, inšpektorji, vsak od njih bi moral vedeti, kaj se v prostoru dogaja. Ta hip pa so na terenu investitorji in uredba jim omogoča divji lov."

Ministrstvo spoznalo zmoto?

Očitno je kritikam strokovnjakov ministrstvo le prisluhnilo, saj so sporočili, da je vlada zaradi različnih razlag določb glede pogojev za umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor pripravila predlog novele uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.

Vlada uredbo tako popravlja le nekaj tednov po njenem sprejetju ter po negativnih odzivih stroke in predstavnikov lokalnih skupnosti.

Vlada je zaradi različnih razlag določb glede pogojev za umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor pripravila predlog novele uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Vlada uredbo popravlja le nekaj tednov po njenem sprejetju ter po negativnih odzivih stroke in predstavnikov lokalnih skupnosti.

Vlada, ki opravlja tekoče posle, je v spremenjeni uredbi določila, da je pogoj za umeščanje nezahtevnega in enostavnega objekta v prostor izpolnjen, če so pri nameravani gradnji teh objektov upoštevane določbe prostorskih aktov ali drugih predpisov občine.

Vlada je določila še, da če prostorski akt ali drug predpis občine ne določa pogojev za umeščanje teh objektov v prostor, je umestitev takšnega objekta dopustna le ob izpolnjevanju določenih pogojev.

Tako morajo biti najbolj izpostavljeni deli objekta od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni za polovico svoje višine, pri vkopanih objektih najmanj 1,5 metra. Vlada je v uredbi zapisala tudi, da namen objekta dopolnjuje namensko rabo obstoječe pozidave in da se na parceli, namenjeni gradnji, lahko postavi največ en objekt iste vrste ali več objektov različnih vrst.

Prav tako je vlada določila, da objekt s svojo velikostjo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne sme kvariti splošnega videza prostora in v prostoru ne sme izstopati. V primeru dopolnitve obstoječe pozidave pa glede na velikost, materiale, barvo in druge oblikovne značilnosti objekt ne sme odstopati od že zgrajenih objektov oziroma mora slediti tipologiji že zgrajenih objektov.

Za parcelo, namenjeno gradnji, se po noveli uredbe šteje gradbena parcela, ki je bila določena z upravno odločbo kot funkcionalno zemljišče ali zemljiška parcela, parcelirana v skladu s prostorskim aktom. V primeru obstoječe pozidave pa se za takšno parcelo šteje parcela, na kateri leži objekt, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Vlada ob tem dodaja, da se omenjena pravila ne uporabljajo za objekte, za katere posebni predpisi določajo, da je njihova gradnja v javno korist.

Če je dosedanja uredba za enostavne majhne stavbe upoštevala površine do 30 kvadratnih metrov in med 30 in 50 kvadratnih metrov za nezahtevne majhne stavbe, nova uredba kot nezahtevne določa vse majhne stavbe do 50 kvadratnih metrov površine.

Nova uredba uvaja tudi kategorijo majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave in za enostavne tovrstne objekte postavlja zgornjo mejo površine 20 kvadratnih metrov.

Vlada je dosedanjo uredbo konec februarja sprejela z namenom odprave administrativnih ovir in bremen za investitorje in upravne organe. Že kmalu zatem pa so strokovnjaki iz skupine Odgovorno do prostora opozorili, da je uredba škodljiva, saj lahko pride do primerov nevarne gradnje, objektov pa ne bo mogoče v celoti evidentirati. Poleg tega naj bi vlada z uredbo posegla v pristojnosti lokalnih skupnosti.

V Skupnosti občin Slovenije so vlado pozvali k zadržanju izvajanja uredbe. Zahtevi so se pridružili v občini Piran, kjer niso izključili niti možnosti sprožitve pobude za oceno ustavnosti uredbe.

Po poročanju Primorskih novic pa so v izolski in piranski občini v zadnjih dneh po sprejetju uredbe prejeli nadpovprečno veliko klicev in informativnih obiskov glede možnosti legaliziranja obstoječih črnih gradenj ali postavitve novih objektov.

Da je res tako, pričajo tudi podatki z zadnje dražbe v Portorožu, kjer so dražili kmetijske površine v bližini Portoroža, ki so bile v lasti propadlega podjetja JPM. Kar nekaj parcel na dražbi ima pogled na morje in prav te parcele naj bi dosegle tudi 27-kratnik izklicne cene.

Zanimanje za teh nekaj kmetijskih parcel je bilo neverjetno. Še tistih nekaj kmetov, ki so lastniki sosednjih parcel in so nameravali povečati svoj oljčni nasad z dokupom kmetijskih površin, je od licitacije odstopilo, saj si takšne cene ne morejo privoščiti. Novi lastniki pa imajo bolj malo skupnega s kmetijstvom, tako da lahko že slutimo, da bodo na teh parcelah kmalu zrasli kmetijski objekti in iz njih počitniške rezidence s pogledom na morje.

"Če ste lastnik zemljiške parcele, to zadostuje in po pridobitvi gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt lahko začnete z gradnjo tako velikega objekta. V vlogi navedete, da gre za kmetijski objekt. Če menite, da boste imeli težave, v načrtu prostore, ki bodo namenjeni bodočemu bivanju, opišite kot shrambe, kašče, drvarnica, prostor za spravilo strojev, prostor za spravilo pridelkov ipd. Ko se boste vselili v objekt in zaprosili za prijavo stalnega bivališča, pa boste dokazovali nasprotno, in to isto seveda tudi pred upravnimi organi občine, ko boste zahtevali spremembo namenske rabe. Do tega trenutka pa mora biti namenska raba skladna z namensko rabo v prostorskem aktu občine," določila uredbe razlagajo člani skupine Odgovorno do prostora!

Kritični so bili tudi do preveč enostavne spremembe namembnosti enostavnih objektov, opozorili so, da občine ostajajo brez dela prihodkov.

Pred sprejetjem nove uredbe je zakon določal, da mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja občini plačati komunalni prispevek. Na ta način občini povrne sorazmeren del stroškov, ki jih ima lokalna skupnost z vlaganjem v infrastrukturo. Gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt, ki ga prav tako po posebnem skrajšanem postopku izda upravna enota, pa se izda brez poprejšnjega plačila komunalnega prispevka. "Doslej to niti ni bilo sporno, saj so bili nezahtevni in enostavni objekti dejansko manjši, pomožni objekti, ki so bili zgrajeni k že obstoječim, legalno zgrajenim stavbam," opozarjajo strokovnjaki in dodajajo, da nova uredba to popolnoma spreminja, saj so gabariti in zmogljivosti nezahtevnih in tudi enostavnih objektov zelo povečane.
"Občine se bodo tako soočile z novimi obremenitvami komunalne infrastrukture in nesorazmerno manjšim prilivom iz naslova plačil komunalnega prispevka, saj bodo investitorji težili k temu, da investicijo realizirajo kot nezahtevni ali enostavni objekt. Glede izgradnje električnega, vodovodnega, kanalizacijskega priključka pa prav tako ne bo več nobenega problema, saj lahko na podlagi te iste uredbe, vsakega od teh priključkov, ne glede na zmogljivost, zgradiš kot enostavni objekt, torej brez gradbenega dovoljenja. Nezahtevni objekt torej zgradiš z 'malim gradbenim dovoljenjem', brez plačil prispevkov, do njega pa kot enostavne objekte zgradiš še vse komunalne priključke."

Obregnili pa so se tudi ob določilo, da lahko kot enostavni objekt zgradimo tudi do 2000 kvadratnih metrov veliko športno igrišče. "Morda športno igrišče na prvi pogled res nima posebnih vplivov na okolje, jih pa ima 2000 kvadratnih metrov utrjene površine v naravnem okolju, ali na najboljših kmetijskih površinah, do katere je urejena tudi asfaltirana cesta. Sreča bo, če bo investitor zgradil samo po eno tako igrišče, saj uredba ne pravi več, da je dovoljen samo po en istovrsten objekt. Vse to se lahko zgradi brez kakršne koli prijave ustreznemu organu," še opozarjajo strokovnjaki.

Od kulturne dediščine se poslavljamo!

Strokovnjaki skupine Odgovorno do prostora! opozarjajo še na primer kozolca toplarja, ki je edinstvena kulturna dediščina v naši kulturni krajini in kmetje so jih dejansko postavljali na robu kmetijskih zemljišč. Kozolec kot kulturna dediščina pa po sedanji uredbi ni niti nezahteven objekt niti enostaven objekt, saj kljub temu, da je manjši od 150 kvadratnih metrov bruto površine, pa je višji od šest metrov. Tako bi nekdo, če bi hotel postaviti avtohton skedenj po razmerjih iz naše kulturne dediščine, moral zaprositi za točno tako gradbeno dovoljenje kot za stanovanjsko hišo. Plačati bo moral komunalni prispevek in izkazati, da bo kozolec toplar stal na stavbnem zemljišču.

Ker pa bo investitor raje zgradil tri metre nižji objekt, da zanj ne bo potreboval projekta in malega gradbenega dovoljenja, bo kozolec toplar nenadoma neprepoznaven, saj bodo vsa razmerja porušena. "Pa tudi sicer so v uredbi kozolci uvrščeni samo še kot objekti za oglaševanje. Od kulturne dediščine se torej poslavljamo," še svarijo strokovnjaki.

Pojasnila so za 24ur.com pripravili člani skupine Odgovorno do prostora! Izidor Jerala, Helena Kovač in Manca Plazar.