'Vsi argumenti v prid predlaganim rešitvam'

Po besedah ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs novela plačnega sistema v javnem sektorju terja potrditev iz treh razlogov. Prvi je, da v roku šestih mesecev odpravlja neustavno stanje na tem področju glede varovanih plač za 11 funkcionarjev. Poleg tega je vlada v socialnem dogovoru obljubila, da bo v letu 2010 opravila usklajevanje plač javnih uslužbencev do polovice. Ta dogovor po njenih besedah implementirajo tako, da uzakonjajo vrednost plačnega razreda, povišanega za 0,65 odstotka.

Novela poleg tega ureja sistemska vprašanja, do katerih so se uspeli v petmesečnem socialnem dialogu v pomembnem delu s sindikati javnega sektorja uskladiti.

Štirje neusklajeni členi

Novela vsebuje 22 členov, od katerih jih je bilo 18 usklajenih s sindikati, pravi ministrica. Pri štirih členih, ki niso usklajeni, gre za ureditev dežurstev in položajnega dodatka, za katere je vlada sklenila, da argumenti govorijo v prid predlaganim rešitvam. Glede neusklajenih rešitev Pavlinič Krebsova poudarja, da so poskušali pred socialne partnerje predložiti vse relevantne argumente, ki govorijo v prid predlaganim rešitvam, in jasno pokazati, da želijo odpraviti pomanjkljivost plačnega sistema.

Glede ostalih 18 členov pa so po njenih besedah sindikati pritrjevali, da gre za odpravo pomanjkljivosti, ki se je pokazala ob evalvaciji novega plačnega sistema. Sindikatom pa so za odpravo pomanjkljivosti predlagali tudi druge rešitve. Gre za vprašanje ureditve bolj pravičnega nagrajevanja javnih uslužbencev glede na delovno uspešnost ter vprašanje ureditve napredovanj. Po besedah ministrice so s socialnimi partnerji ugotovili, da gre za zahtevne sistemske spremembe, ki jih je treba trezno premisliti in so lani dogovorjeni rok usklajevanja do 1. maja 2010 sporazumno premaknili na september 2010.

V delih, ki s sindikati niso usklajeni, sicer novela predvideva določitev dežurnih mest in znižanje dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v času dežurstva za 50 odstotkov. Pri položajnem dodatku pa je predlagano znižanje zgornje meje z 20 na 12 odstotkov osnovne plače. Z dopolnilom koalicijskih poslanskih skupin so na matičnem odboru rok za uveljavitev plačevanja dežurstev po novem s 1. septembra letos prestavili na 1. januar prihodnje leto, do takrat pa naj bi določili delovna mesta, na katerih se opravlja dežurstvo. Določbe glede položajnega dodatka naj bi se začele uporabljati s 1. novembrom letos.

Na predlog koalicijskih poslanskih skupin je odbor v novelo zakona tudi vnesel rešitev, po kateri se zožuje krog tistih, ki lahko prejemajo položajni dodatek. Ta naj ne bi več pripadal tistim, ki sicer ne vodijo notranje organizacijske enote, so pa odgovorni za delo nekih manjših skupin.

Umik tega dopolnila so v pogajalski skupini dela sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Janez Posedi, postavili kot predpogoj za morebitna pogajanja o plačah v javnem sektorju.