Premier Janez Janša je po seji vlade dejal, da bi bilo sprejetje le tistih reform, za katere bi lahko že vnaprej predvidevali, da jih bodo socialni partnerji in javnost pozdravili, neodgovorno dejanje. Sprejet okvir zajema tudi predlog nabora ukrepov za izvrševanje strategije razvoja Slovenije na področju povečanja gospodarske rasti in zaposlovanja in s tem povečanje blaginje v državi.
Sprejeli model enotne davčne stopnje
Del okvira, ki ga je ministrski zbor danes sprejel soglasno, je tudi predlog o uvedbi enotne davčne stopnje. Kot je pojasnil predsednik vlade, bo ta okvir, vključno z enotno davčno stopnjo, uveljavljen, razen če bo kdo v tem času, ko bodo izdelani tudi mikro izračuni in se bodo pripravljale konkretne zakonske rešitve, ponudil boljši model, s katerim bodo zasledovani isti cilji.
Zakoni s področja davčne in socialne zakonodaje bodo predvidoma oblikovani konec spomladi prihodnje leto, veljati pa bodo začeli leta 2007. Sicer pa bo vlada na podlagi sprejetega okvira reform sedaj pripravila časovnico izvajanja posameznih ukrepov, je povedal Janša.
Del predlaganih ukrepov reform se nanaša tudi na privatizacijo gospodarskih družb, ki so še vedno pretežno v državni lasti. Vlada se je odločila, da za izvedbo privatizacije ustanovi posebne delovne skupine.
Bajuk optimističen
Minister za finance Andrej Bajuk je po seji vlade dejal, da je vlada sprejela celoten sklep 70 ukrepov, ki jih je predlagal odbor za reforme. Pri tem je vloga ministrstva za finance zelo pomembna, saj se na ministrstvo nanaša vsaj 40 odstotkov vseh ukrepov. "Te ukrepe v celoti podpiramo, saj so korenite spremembe ključnega pomena. Brez tega ne moremo zagotoviti, da bo Slovenija uresničila načela lizbonske strategije. To je prava pot ne le za Slovenijo, tudi za EU," je dejal Bajuk.
V paketu so tudi predlogi v smeri dodatnih davčnih reform, ki naj bi se uveljavile v letu 2007. Ob tem pa je sprejeti predlog pogojevan z določenimi cilji, je pojasnil minister. Enotna davčna stopnja se denimo uveljavlja v skladu z ukrepom, s katerim se bo zagotovila socialna vzdržnost prehoda. Bajuk je še spomnil, da se bo znižala progresivnost obdavčitve z dohodnino ter razbremenila obdavčitev dela z odpravo davka na izplačane plače.
Mrkaić: Razvoj je dobrodošel
Po besedah profesorja s kranjske fakultete za organizacijske vede in nekdanjega predsednika sveta za gospodarski razvoj Mića Mrkaića je razvoj dogodkov ob današnjem vladnem sprejemu okvirja gospodarskih in socialnih reform dobrodošel. "Mislim, da je vlada to morala potrditi in da bo tiste manj socialno sprejemljive rešitve lahko odložila v prihodnost. Jasno pa je bilo, da odrekanje vsem predlogom nima nikakršnega smisla," je ocenil Mrkaić.
Mramor: Del vladnih usmeritev ni ustrezen
Nekdanji finančni minister in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Dušan Mramor se z določenimi usmeritvami vlade, ki naj bi povečale konkurenčnost gospodarstva, strinja. Vendar pa meni, da del, ki mu avtorji pripisujejo največji pomen, ni ustrezen.
"Davčna razbremenitev dela ob hkratni dodatni davčni obremenitvi potrošnje in premoženja ter zapleteno uravnavanje neto plač in socialnih transferjev, kar naj bi omililo razslojevanje, zagotovo ni pravi okvir," je dejal Mramor.
Kot je poudaril, končnega besedila okvirja gospodarskih in socialnih reform, ki ga je sprejela vlada, še ne pozna. Samo davčno razbremenjevanje dela, še posebej tistega najbolj obdavčenega, s hkratnim zmanjševanjem deleža javne porabe v bruto domačem proizvodu, in trdnim dogovorom o plačah bi po njegovih besedah povečalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Dosedanji ukrepi vlade s povečanjem pokojnin, izdatkov za občine, ceste ipd. pa gredo v nasprotno smer," je dodal.
V spomin na socialno državo
Predsedniki štirih največjih sindikalnih central v državi - Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Pergama, KS 90 in Neodvisnosti - so pred vladno palačo prižgali sveče. Gre za simbolično dejanje, s katerim so želeli politike in javnost opozoriti, da se s predlaganimi ekonomskimi in socialnimi reformami v Sloveniji začenja proces umiranja socialne države, je dejal predsednik svobodnih sindikatov Dušan Semolič.
Iz sporočil, ki jih pošilja vlada, je razvidno, da misli vztrajati pri odločitvah, ki so za delavce najbolj neprijazne, je dejal Semolič. Pri tem je izpostavil dvig nižje stopnje davka na dodano vrednost z 8,5 na 20 odstotkov, kar bo po njegovih besedah prizadelo delavce s povprečnimi in podpovprečnimi plačami ter upokojence. "Ta ukrep bo najbolj grobo posegel v življenjski standard ljudi," je še dodal Semolič.
Sindikati se pripravljajo na demonstracije
Ker vlada ukrepov na področjih, na katerih se mnenja s sindikati najbolj razhajajo (pokojnine, zdravstvo, fleksibilnost trga dela in smer k enotni davčni stopnji,) ni umaknila, sindikati nadaljujejo aktivnosti za napovedane delavske demonstracije.
