Zoran Janković zanika obtožbe: Nikogar nisem izsiljeval, prodajajo vam domišljijske zgodbe

Spletni portal Pod črto je z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja od tožilstva pridobili kopije več kazenskih ovadb, ki jih je proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču in podjetju Electa inženiring na specializirano državno tožilstvo vložil nacionalni preiskovalni urad. Danes je povzetke vsebine ovadb tudi objavil.

Ljubljanski župan je v teh ovadbah osumljen sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, napeljevanja k zlorabi položaja, pranja denarja in zatajitve finančne obveznosti oziroma utaje davkov.

Iz ovadb je po navedbah portala razvidno, da ugotovitve policije temeljijo na izpovedih prič, zaseženi dokumentaciji, kot so pogodbe in dopisovanje po elektronski pošti, v enem primeru pa tudi na prisluškovanju Jankovićevi telefonski komunikaciji.

Janković je trenutno v sedmih postopkih pred pravosodnimi organi, v zadevi Niš pa je bil pravnomočno oproščen.

Portal danes med drugim povzema vsebino kazenske ovadbe v zadevi Stožice, v kateri se Jankovića in soovadene sumi, da naj bi projektnemu podjetju Grep pri financiranju gradnje športnega parka Stožice z navidezno pogodbo pomagali pri preslepitvi bank in EU.

Zloraba položaja, pranje denarja, utaja davkov ... 

Kot piše portal, kazenska ovadba Jankoviću, predstavnikom Energetike Ljubljana, Grepa in družb Baza Dante, KLM naložbe in Electa očita kazniva dejanja zlorabe položaja, pomoči pri zlorabi položaja, napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja.

Po informacijah, ki jih je na specializiranem državnem tožilstvu nedavno pridobila STA, je bila zahteva za preiskavo v tem primeru vložena zoper devet fizičnih in dve pravni osebi, in sicer zaradi kaznivih dejanj goljufije na škodo evropskih skupnosti, preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in ponareditve ali uničenja poslovnih listin.

Portal povzema vsebino še ene ovadbe v povezavi s Stožicami. Gre za kazensko ovadbo zoper šest fizičnih in štiri pravne osebe zaradi zlorabe položaja in pranja denarja v zvezi s kupoprodajno pogodbo in aneksom za nakup prostorov centralne hladilne strojnice v športnem parku Stožice, ki je bila vložena na začetku leta 2013.

Javno podjetje Energetika Ljubljana naj bi po navedbah nacionalnega preiskovalnega urada, ki jih povzema portal, od Grepa po nepotrebnem odkupilo prostore za hladilnico v športnem parku Stožice in s tem Grepu neupravičeno nakazalo tri milijone evrov, ki jih je potreboval za dokončanje nekaterih del v Stožicah. Ta posel naj bi bil sklenjen po Jankovićevem posredovanju.

Grep naj bi v zameno za to posredovanje po mnenju policije podjetjem v lasti Jankovićevih sinov nakazal 500.000 evrov, okoli 100.000 evrov pa naj bi končalo na osebnem računu ljubljanskega župana.

Zahteva za preiskavo v tem primeru je bila po pojasnilih specializiranega državnega tožilstva proti šestimi fizičnim in štirim pravnim osebam vložena maja 2015, sklep o uvedbi preiskave pa je bil izdan 8. junija lani. Novembra lani je bil nato po pritožbi na drugi stopnji sklep razveljavljen in vrnjen v ponovno odločanje. Konec maja letos je sodišče izdalo sklep o uvedbi preiskave za šest fizičnih in tri pravne osebe.

Od farmacevtke naj bi zahteval spolne usluge

Portal je povzel tudi vsebino ovadbe v primeru prodaje delnic Mercatorja. Jankoviću se v tem postopku očita, da je s fiktivnimi posli delnice prenesel na podjetje Electa inženiring in se ob njihovi prodaji izognil 103.000 evrom davka. Jankovićevima sinovoma, Juretu in Damijanu Jankoviću, pa ovadba očita pomoč pri tem kaznivem dejanju.

V tem primeru je bila zahteva za preiskavo zoper štiri fizične in eno pravno osebo vložena 16. decembra 2015, in sicer zaradi kaznivih dejanj zatajitve finančnih obveznosti in davčne zatajitve. Sklep o uvedbi preiskave je bil izdan 27. maja lani, po neuspešni Jankovićevi pritožbi pa je bila 15. januarja letos vložena zahteva za dopolnitev preiskave.

Portal je povzel tudi ovadbo, ki Jankoviću očita, da naj bi od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana. Ovadba navaja nekatere datume, ko naj bi se Janković srečal s farmacevtko in ločeno z direktorjem Lekarne Ljubljana Marjanom Sedejem. Janković naj bi ji zaposlitev uredil tako, da je Sedeju naročil, naj jo zaposli za nedoločen čas. Direktor lekarne je sicer pritiske zanikal.

Kot so nedavno za STA pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu, jim je policija 15. septembra lani podala ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, državna tožilka pa je 21. marca letos podala zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine. Vmes je torej prišlo do prekvalifikacije kaznivega dejanja.

V tem primeru so bili dokazi pridobljeni tudi s prisluškovanjem Jankovićevim telefonskim pogovorom, a je preiskovalna sodnica z argumentom zamujenih rokov ugodila predlogu Jankovićevega zagovornika za izločitev dokazov in odredila izločitev ter uničenje dokazov na podlagi prisluškovanja. Tožilstvo se je na odločitev pritožilo, odločitve o pritožbi pa še ni.

Janković znova zanika vse obtožbe

Na objavljene dokumente se je že odzval tudi Zoran Janković. "Zakon določa, da preiskava ni javni postopek, zato se sprašujem, ali je mogoče tožilka ugotovila, da njene neutemeljene obtožbe nimajo realnih možnosti, da bi uspele na sodišču (do sedaj je devet  sodb rešenih v mojo korist, od tega sedem pravnomočnih in dve na prvi stopnji, na kateri je tožilka vložila ugovor), ter poskuša z mano dokončno obračunati preko javnosti in medijev namesto na sodišču," se sprašuje ljubljanski župan.

Da bi namreč tožilstvo lahko predložilo takšne informacije kot informacije javnega značaja, bi te skladno z zakonom (ZDIJZ) morale biti takšne, da po vsebini ne bi škodovale izvedbi kazenskega postopka, dodaja v svojem odzivu na pisanje portala Podčrto. "Temu je po mojem mnenju lahko zadoščeno le, če je povsem jasno, da so zoper mene sproženi kazenski postopki v celoti neutemeljeni in so torej bili podatki predloženi javnosti izključno z namenom moje diskreditacije, ki je bila sicer prej načrtovana v postopku pred sodiščem."

Janković se sprašuje, kakšni bodo odgovori tožilca Draga Škete in pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, glede na to, da "ne komentirata postopkov, ki so v teku, razen očitno v mojem primeru, ko sem dobil sklep sodišča glede uničenja prisluhov. Glede na današnje pisanje medijev, pričakujem takojšnje ukrepanje zaradi protipravnega delovanja tožilke, namenjenega očitno zgolj moji javni diskreditaciji in prevzem objektivne odgovornosti s strani obeh."

Župan je znova zavrnil vse neutemeljene obtožbe in trdi, da nikoli ni sprejel nobene podkupnine oz. kogarkoli izsiljeval. Dodaja, da še vedno zaupa v slovensko sodstvo in da je prepričan, da lahko doseže pravico na sodišču. "V zadnjih petih letih so moje ime večkrat diskreditirali z nepotrebnimi hišnimi preiskavami ob prisotnosti kamer in s sporočilom KPK, ki mi je kršilo osnovne ustavne pravice (v desetih letih in pol mojega županovanje podjetja mojih sinov niso naredila niti enega posla z MOL ali podjetji MOL, pa me je gospod Klemenčič, v funkciji predsednika KPK, osumil tveganja sistemske korupcije)," dodaja Janković.

Janković je še dodal, da se očitno bližajo volitve in da so zaradi njih nekateri prestrašeni ter poskušajo s pomočjo javnosti opozoriti na zadeve, ki so bile v zadnjih petih letih že neštetokrat povedane. "Tokrat so to še podkrepili s predajanjem dokumentov v javnost, v katere so vključili posamezne citate in ustvarili domišljijske zgodbe."

Kje naj se po mnenju tožilke torej zagovarjam – na sodišču ali v javnosti, se na koncu retorično sprašuje ljubljanski župan. 

Zastopnik farmacevtke Miha Kozinc se postopkom tožilstva, ki je mediju posredovalo ovadbe, čudi. Opozoril je, da preiskava ni javna in tako javnost ni obveščena, kdaj so zaslišanja, kje so in kateri preiskovalni sodnik sodeluje, kot tudi niso javni prisluhi.

Tako so prisluhi enostranski akt in še niso bili preverjeni na sodišču. "Nihče ni ocenjeval, ali so to avtentični prisluhi, v katerih dejansko govorita omenjeni osebi. Nihče ni preveril, kdaj so prisluhi nastali, kako in v kakšnem kontekstu. Do tega lahko pride na glavni obravnavi, ki pa je javna," je dejal.

Ob tem se mu zdi še bolj nerodno objavljanje ovadbe zato, ker so prisluhi v fazi pritožbe in bo drugostopenjsko sodišče odločalo, ali so sploh veljavni dokazi.

"Precej neobičajno in zaskrbljujoče je, če bodo to počeli sedaj v vseh postopkih," je dejal Kozinc in opozoril na poseg v zasebnost. "Ne vem, kaj je tožilstvo vodilo do tega, razen če mislijo, da se jim res tako slabo piše," se sprašuje odvetnik.

Kot je dejal, resno razmišlja o ukrepih proti tožilstvu in tožilki. Tako ne izključuje kazenskih ovadb, tožb in tudi drugih pravnih postopkov. Omenil je tudi možnost predloga za nadzor nad delom tožilke.

Informacijska pooblaščenka: Razkritje dokumentov v zadevi Janković po oceni tožilstva očitno ne bo škodilo postopku

Po objavi vsebin kazenskih ovadb se zastavlja vprašanje, kako je z objavljanjem ovadb in ali so informacije javnega značaja. Po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik je tožilstvo v tem primeru ocenilo, da razkritje teh informacij ne bo škodovalo postopku, ki ga peljejo.

Vsi dokumenti in informacije, ki jih ima oz. ustvarijo organi javnega sektorja, so vedno javni, razen če spadajo pod kakšno od izjem po zakonu o dostopu informacij javnega značaja. Tako kazenske ovadbe policije načeloma spadajo med informacije javnega značaja, je pojasnila informacijska pooblaščenka Prelesnikova.

Med izjemami, po katerih organu ni treba posredovati dokumentov oz. informacij, so med drugim osebni podatki, tajni podatki, poslovne skrivnosti, pa tudi informacije, ki so bile pridobljene ali sestavljene zaradi kazenskega pregona in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

"Ampak izjeme mora vedno pretehtati tisti organ, na katerega je prosilec naslovil svojo zahtevo," pojasnjuje Prelesnikova. Tako je očitno tožilstvo ocenilo, da razkritje kazenskih ovadb policije proti Jankoviću ne bo škodovalo izvedbi postopka, je dodala.

Pojasnila je tudi, da se je portal Pod črto od zgodb, ki so jih danes objavili glede domnevno spornih Jankovićevih poslov, na njih obrnil le v primeru razkritja informacij glede zaposlitve farmacevtke v Lekarni Ljubljana. Pri pooblaščencu so po besedah Prelesnikove prejeli pritožbo konec lanskega leta, ko tožilstvo portalu ni želelo posredovati dokumentov oz. informacij z utemeljitvijo, da je postopek v teku in bi lahko razkritje škodovalo izvedbi postopka. Takrat tudi pooblaščenka ni omogočila do dostopa do teh informacij.

"Sedaj pa je očitno stvar tako zrela, da je tožilstvo precenilo, da več ni treba, da je skrito za javnost," je dodala Prelesnikova.

Razkritje ovadb po mnenju tožilke ne škoduje interesom kazenskega postopka

Tožilka Blanka Žgajnar poudarja, da je tožilstvo posredovalo kazenske ovadbe proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Ko je v zadevi vložena zahteva za preiskavo, imajo vsi osumljenci dostop do vseh teh dokumentov, zato po njenem mnenju razkritje ne škoduje interesom kazenskega postopka.

Tako so pojasnili tudi na vrhovnem državnem tožilstvu. Kot so navedli, je novinar portala Pod črto na specializirano državno tožilstvo naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na podlagi določil zakona, ki ureja to področje. Ta zakon v osnovi določa dostop do vseh dokumentov, ki so bili sestavljeni v okviru delovanja organa, razen če je podana katera od izjem. V obravnavanem primeru sta v poštev prišli dve izjemi, to so osebni podatki in pa interesi kazenskega postopka.

Uradna oseba, ki je odločala o dostopu do dokumentov, je pridobila mnenje državne tožilke, ki dela na zadevah, ki pa je ocenila, da razkritje podatkov ne bi škodilo interesom kazenskega postopka. V primeru zadeve "farmacevtka" je državna tožilka Žgajnarjeva na sodišče vložila zahtevo za preiskavo.

Da razkritje podatkov iz kazenske ovadbe ne bi škodilo interesom kazenskega postopka, je presoja državne tožilke, do katere se generalni državni tožilec ne more opredeliti, saj ni seznanjen s kazenskimi zadevami, so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu. V skladu z zakonom so državni tožilci pri podajanju takšne ocene samostojni in avtonomni in v njihovo presojo generalni državni tožilec tudi ne posega.

Ob tem na vrhovnem tožilstvu pojasnjujejo, da je v skladu s prakso informacijske pooblaščenke treba pri izjemi po zakonu, ki govori o interesu kazenskega pregona, opraviti zelo restriktiven škodni test. Organ mora namreč izkazati na konkretni ravni, ne le na hipotetični, da bi kazenskemu postopku nastala škoda.

Še več, nevarnost nastanka škode mora biti taka, da se posamezno dejanje ne bi moglo izvesti ali bi bilo povezano z drugimi oteževalnimi okoliščinami. Tudi zaradi takšne prakse ima tožilstvo težave pri dokazovanju, da bi razkritje podatkov škodilo postopku in je zato dolžno posredovati zahtevane dokumente, so še zapisali v pojasnilu medijem.