Vse več zahtev za zasege premoženja

Člani parlamentarnega odbora za notranjo politiko so sprejeli sklep, da je poročilo o delu tožilcev leta 2009 ustrezno in da ni potrebna njegova obravnava na seji državnega zbora.

Največ pozornosti v razpravi so sicer namenili začasnim zasegom premoženja storilcem kaznivih dejanj in preganjanju neplačevanja socialnih prispevkov. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je namreč v uvodu seje, ko je predstavljala uspešnost tožilstva pri pregonu gospodarskega kriminala, povedala, da sedanja zakonodaja že zdaj omogoča začasne zasege premoženja in da se število predlogov za takšne zasege povečuje.

V splošni razpravi je poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem opozorila, da v trenutni zakonodaji za začasni zaseg premoženja ni pravega orodja ali pa je orodje precej neuporabno, da bi se lahko učinkovito uporabilo. Zato se je zavzela za čim hitrejšo spremembo zakonodaje na tem področju, pri tem pa računa tudi na sodelovanje tožilstva. Zalokar Oražmova je bila tudi kritična do dela tožilstva na tem področju, saj mu je očitala, da je vložilo premalo predlogov za zaseg premoženja.

Proti temu je nastopila Brezigarjeva in zatrdila, da je trend vlaganja tovrstnih predlogov v porastu. "Težava je lahko tudi pri nas, zagotovo pa je tudi v zakonodaji," je dejala in dodala, da si na tem področju želi učinkovitejšo zakonodajo.

Zalokar Oražmova je bila kritična tudi do učinkovitosti tožilstva pri pregonu podjetij, ki zaposlenim ne plačujejo prispevkov. Ob tem je kot veliko napako tožilstva izpostavila "navodilo" Vrhovnega tožilstva tožilcem, da neplačevanja prispevkov ni mogoče preganjati.

Brezigarjeva ji je odgovorila, da vrhovno tožilstvo ni nikoli imelo takšnega stališča. Gre za stališče enega od vrhovnih tožilcev v povsem konkretni zadevi, je povedala. Kakšno je dejansko stališče tožilstva do tega problema, je članom odbora povedala vodja civilno-upravnega oddelka tožilstva Erika Panjtar Podrekar. Pri neplačevanju prispevkov gre po mnenju civilno-upravnega oddelka za kaznivo dejanje, takšno stališče pa je povzelo tudi celotno tožilstvo, je dejala. Povedala je še, da ji je Brezigarjeva že sredi lanskega leta poslala dopis, v katerem se je zavzela za proaktivno vlogo tožilstva pri tej problematiki.

Darja Lavtižar Bebler (SD) je iz poročila razbrala, da se pregon najtežjih kaznivih dejanj ni izboljšal. Enako je ocenil tudi njen kolega iz poslanske skupine Miran Potrč. Brezigarjeva pa je to zanikala in dejala, da se trend preiskav teh dejanj povečuje.

Potrč je sicer ocenil, da razprava o poročilu ne bi smela iti v smeri koalicija proti opoziciji, ampak v smeri, da bi vsi skupaj iskali boljše pogoje za delo tožilstva. Poročilo o delu tožilstva za leto 2009 pa je ocenil kot "korektno in natančno".

Miro Petek (SDS) bi si želel analizo, zakaj so nekatere ovadbe zastarale (dva odstotka vseh ovadb), čeprav poročilo navaja, da niso zastarale zaradi tožilstva. Ob tem je opozoril, da je v preteklosti zastaralo veliko primerov, v katerih so bili udeleženi tako imenovani tajkuni.