V šolskem letu 2004/2005 so se v Sloveniji na domu šolali le štirje učenci, od takrat pa se je njihovo število močno povečalo. Najbolj izrazit porast doma šolajočih se otrok je opaziti v času epidemije covida-19. V šolskem letu 2019/2020 je bilo tako otrok, ki so se šolali doma, 392, lansko šolsko leto pa je bilo takih že 687. Po podatkih šolskega ministrstva se bo v letošnjem šolskem letu na domu izobraževalo kar 1613 učenk in učencev.
Med razlogi, ki jih navajajo starši ob uveljavljanju pravice do izobraževanja na domu, so nestrinjanje z uvajanjem zaščitnih mask in pogoja PCT, bojazen pred okužbo z novim koronavirusom, pa tudi daljša odsotnost učenca zaradi bolezni otroka, posebnih potreb otroka pri izobraževanju, daljše odsotnosti zaradi potovanja s starši ter prepričanja staršev, da javni programi ne zadostujejo potrebam njihovega otroka.
Po besedah Zavoda za razvoj šolanja na domu ima 'domače' šolanje številne prednosti. Med najpomembnejšimi je prilagodljiv urnik, ki je povsem individualne narave, fleksibilen urnik pa po njihovem mnenju omogoča večjo raznolikost učenja. "Šolanje na domu nudi lepo priložnost za razvoj spoštljivega, odprtega in sproščenega odnosa med starši in otrokom, za katerega je komunikacija izrednega pomena. Sem spadajo pogovori o različnih idejah, občutkih in doživljanju učenja in življenja na sploh, pa seveda tudi o tem, kako se različne metode obnesejo, tako za otroka kot tudi za starše. Takšni pogovori dajejo otroku občutek, da je cenjen, staršem pa dragocene praktične informacije," pojasnjujejo v zavodu.

Šolanje na domu naj bi prav tako omogočalo socializacijo otroka, ki je lahko bolj ali manj načrtovana in vodena. "Vodstvo in zgled staršev ter drugih odraslih omogočata, da se otrok, namesto da prevzema nezrele vrednote vrstnikov, nauči primerne interakcije tako s svojimi vrstniki, mlajšimi otroki, kot tudi z odraslimi in drugimi skupinami ljudi v najrazličnejših življenjskih situacijah," poudarjajo v zavodu.
Med najpomembnejše prednosti učenja na domu v Zavodu za razvoj šolanja na domu uvrščajo kvaliteto znanja. Kot pravijo, lahko prav zaradi individualnega pristopa poučevanje prilagodijo otroku, kar poveča kvaliteto pridobljenega znanja, saj lahko starši uporabijo različne metode poučevanja.
A šolanje na domu nima le prednosti, ampak s seboj prinaša tudi izzive. Med večjimi sta trud in čas, saj morajo biti starši pripravljeni vložiti v šolanje svojega otroka toliko časa, truda in energije, kolikor jih od njih zahtevajo izbira najboljšega učnega načrta in metod poučevanja, oblikovanje ustrezne strukture in seveda sam proces učenja in poučevanja, opozarjajo v zavodu. Prav tako je pomembno, da so starši sposobni, da, v kolikor menijo, da nimajo dovolj znanja na nekem področju, zmorejo poiskati pomoč ali v obliki inštruktorja ali kake druge oblike pomoči.
Je pa v Sloveniji tako, da mora vsak starš svojega otroka najprej vpisati v osnovno šolo v svojem okolišu, najpozneje do začetka šolskega leta pa mora nato šolo obvestiti, da bo otroka šolal na domu. Otrok mora nato vsako leto na šoli, kamor je vpisan, opraviti preizkus znanja pred izpitno komisijo. Če za posamezni razred učenec ne doseže standarda, lahko pred začetkom naslednjega šolskega leta znova opravlja preizkus znanja. Če tudi v drugo učenec ni uspešen, se mora naslednje šolsko leto izobraževati v javni ali zasebni šoli.
Na šolskem ministrstvu sicer pojasnjujejo, da je slovenski sistem izobraževanja "utemeljen na izobraževanju v prostorih šol, šolanje na domu pa je ukrep, predviden kot začasni, za primere izjemnih osebnih okoliščin". Bodo pa na podlagi letošnjih podatkov izvedli strokovno študijo dosedanjega izobraževanja na domu, ministrica pa bo za strokovno oceno in priporočila zaprosila tudi Strokovni svet za splošno izobraževanje, saj bodo nato na podlagi ugotovitev in predlaganih ukrepov pripravili predlog sprememb sistema izobraževanja na domu.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.