Ker se šakali pospešeno širijo po Evropi, se mnogi sprašujejo, kaj to pomeni za ljudi in druge živali. Odgovore na ta vprašanja daje nova raziskava, pri kateri so sodelovali tudi slovenski raziskovalci.
Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so sodelovali z raziskovalci iz Univerze v Beogradu in v raziskavi proučili vplive šakala na divjad ter pomen za lokalno prebivalstvo, osredotočili so se na pet območji v Srbiji z veliko številčnostjo šakalov.
Ugotovitve omenjene raziskave so za marsikoga presenetljive, so v izjavi za medije sporočili raziskovalci Biotehniške fakultete.
Zlati šakal je dobrih 10 kg velik predstavnik družine psov, ki v Evropi sicer živi že tisočletja, vendar je bila vrsta do nedavnega omejena le na otoke in priobalna območja Jadranskega morja in nekaterih drugih delov Sredozemlja in Črnega morja. V zadnjih desetletjih pa so se šakali razširili po večjem delu Evrope, tudi v Slovenijo, so pojasnili raziskovalci.
Analizirali so prehranjevalne navade šakalov ter zbrali podatke o dinamiki odstrela treh vrst divjadi (srnjadi, poljskega zajca, divjega prašiča). Podatki so pokazali, da v nasprotju s pričakovanji močan porast številčnosti šakala ni imel zaznavnega vpliva na druge vrste divjadi. V obdobju, ko se je število šakalov v Srbiji močno povečalo, je namreč populacija poljskega zajca ostala stabilna, populaciji srnjadi in divjega prašiča pa sta se celo povečali. Čeprav šakali občasno plenijo te vrste, stopnja plenjenja očitno ni bila tako velika, da bi to povzročilo upad populacij divjadi.
Analiza vsebine želodcev poginjenih šakalov je pokazala, da so njihovi najpomembnejši viri hrane v Srbiji klavniški odpadki in glodavci. Ta država se danes sooča z mnogimi izzivi pri predelavi klavniških odpadkov, zato velik del teh odpadkov konča v okolju na divjih odlagališčih odpadkov. Šakali so se hitro prilagodili na ta vir hrane v kulturni krajini in raziskava je pokazala, da so danes šakali celo pomembni za lokalno prebivalstvo v Srbiji, saj vsako leto odstranijo kar 3700 ton živalskih odpadkov. S tem se zmanjša verjetnost prenosa bolezni in drugih negativnih posledic, do katerih lahko pride ob večjih količinah razpadajoče mrhovine v okolici človeških naselij. Tako lahko rečemo, da šakali v Srbiji opravljajo ekosistemsko storitev, njena vrednost pa je ocenjena na več kot 500.000 evrov letno.
Raziskava pa je opozorila še na eno pomembno vlogo šakalov: kmetijskim pridelovalcev pomagajo pri zatiranju škodljivcev na poljih, saj v Srbiji po ocenah raziskovalcev letno uplenijo kar 13 milijonov glodavcev, v celotni Evropi pa 158 milijonov.
To je prva raziskava, v kateri so strokovnjaki v praksi ovrednotili pomen šakalov za lokalno prebivalstvo ter vplive na divjad, pokazala pa je, da so vplivi predvsem pozitivni.
KOMENTARJI (105)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.