Poraba zdravil med mladimi v porastu: 'Stara sem 12 let in sem v depresiji'

"Problem tiči v tem, da sem se zaradi depresije zapustila. Ne razumite me narobe. Nisem LENA. Ampak zaradi psihičnega stanja sem vedno izčrpana in zvečer preprosto ne morem najti dovolj energije, da bi se umila. Tako se včasih ne umijem po ves teden in vem, da to zelo grozno zveni."

"Počasi me bo uničilo to konstantno sekiranje in stres, pod katerim sem večino svojega časa, ker se tako obremenjujem z vsemi mislimi."

"Moj problem je v tem, da ne vem, kdo sem in kaj si sploh želim početi. Ne govorim le v poklicni smeri, temveč nasploh v življenju."

"Bivša najboljša prijateljica je tudi vse moje prijatelje obrnila proti meni in zdaj ne vem, kaj naj naredim."

"Spremljajo me tudi jeza, depresija, anksioznost. Tudi meni razpoloženje nenormalno niha – seveda navznoter. Oziroma včasih občutijo žal moji domači, ko imam kak izbruh …"

"Stara sem 12 let in sem v depresiji že od poletnih počitnic. Preden smo šli na morje, sem bila cel čas sama, pa sem samo brala in si dan pa noč obrnila in postala zelo osamljena. Ful sem jokala, pa začela sem se rezat. Potem smo šli na morje, pa sem imela prehrambne motnje ..."

To so zapisi, ki jih lahko najdete na spletni strani tosemjaz – spletni svetovalnici, ki omogoča mladostnikom dostop do anonimnega, hitrega in brezplačnega posvetovanja s strokovnjaki. In to so zapisi, ki tudi rišejo sliko duševnega stanja otrok in mladostnikov – skupine, ki je v ospredju letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo ravno danes.

Podatki, ki jih najdemo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in v publikaciji Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji (letos spomladi so jo izdali na NIJZ), so skrb vzbujajoči.

Čeprav večina otrok in mladostnikov nima znakov in simptomov duševnih motenj, to še ne pomeni, da imajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega zdravja, pojasnjujejo na NIJZ. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju ima čustvene in vedenjske težave v Sloveniji približno dvajset odstotkov 11-, 13- in 15-letnikov; slaba četrtina (23 %) jih je poročala o občutkih depresivnosti, 28 % pa o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden.

Slovenski otroci in mladostniki najpogosteje poročajo o nespečnosti (22,4 %), nervoznosti (20,4 %), razdražljivosti (18,9 %) in potrtosti (16,2 %). Skrb vzbujajoč je tudi vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov, saj o višjem zadovoljstvu z življenjem poročajo mladostniki, ki ocenjujejo, da gre njihovi družini finančno dobro, in ki imajo podporo staršev, vrstnikov in učiteljev.

Polovica duševnih motenj se razvije do 14. leta

Pomembno je, da že na začetku poudarimo, da je duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica vseh duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta. Na žalost je področje duševnega zdravja in iskanja pomoči zaradi duševnih motenj še vedno stigmatizirano, slabše dostopno in zapostavljeno. V zadnjih letih pa duševne motnje tako v Sloveniji kot svetu naraščajo.

Po besedah Helene Jeriček Klanšček z NIJZ pri otrocih in mladostnikih ugotavljajo vse več motenj spanja, manj gibanja, vse več sedenja. Pojavljajo pa se tudi nove oblike stisk, duševnih težav in motenj. "Za današnjo generacijo je značilno pogosto doživljanje stresa, občutki negotovosti, zaskrbljenost, socialna in psihološka ranljivost. Tradicionalnim oblikam nasilja in trpinčenja so se pridružila še spletno nasilje, ustrahovanje in trpinčenje, vse več je zasvojenosti z videoigrami, družbenimi omrežji. Mladostniki slabo prenašajo konflikte in frustracije, pojavljajo se nove oblike socialnih fobij in anksioznosti, razpršenosti, nemira itd," pojasnjuje.

Porast obiska zdravnikov: na sekundarni ravni kar za 71 %

Kot lahko preberemo v publikaciji Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji, je precej alarmanten podatek, da je analiza zunajbolnišničnih obravnav pokazala, da se je število obravnav od leta 2008 do leta 2015 na primarni ravni povečalo za 25 %, na sekundarni ravni pa za 71 %. Znotraj posameznih starostnih skupin in tudi med spoloma obstajajo velike razlike v pogostosti in vzrokih obravnav. Pogostost bolnišničnih obravnav se je v istem časovnem obdobju zmanjšala, predvsem zaradi zmanjšanja pogostosti bolnišničnih obravnav pri otrocih do 5 let.

Vse večja poraba zdravil med mlajšimi od 20 let

Drug šokanten podatek je, da se je poraba zdravil od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 %, najbolj v starostni skupini od 15 do 19 let. V tej starostni skupini je poraba narasla za 73 %, predvsem zaradi porasta porabe antidepresivov in psihostimulansov. Najpogostejše motnje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov so stresne, depresivne ter anksiozne in hiperkinetične motnje, motnje hranjenja in različne oblike samomorilnosti. Od leta 2008 do leta 2015 se je zaradi reakcije na hud stres, anksioznih motenj, hiperkinetične motnje in motenj hranjenja povečalo število zunajbolnišničnih obravnav. Naraščajo tudi bolnišnične obravnave zaradi hiperkinetične motnje. Samomor je bil v zadnjem desetletju med mladostniki od 15 do 19 let skoraj vsako leto med prvimi tremi vzroki umrljivosti.

Neenaka dostopnost do pomoči

Tretji podatek, ki je prav tako razlog za zaskrbljenost, je povezan z neenakostjo v dostopnosti do pomoči v različnih slovenskih regijah. Tako na primer koroški, posavski in primorsko-notranjski regiji ZZZS sploh ne zagotavlja finančnih sredstev za izvajanje tega programa v okviru dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije. Presenetijo pa tudi podatki, da je največji porast psihopatologije v podravski regiji, kjer naj bi bilo tudi največ služb za pomoč pri duševnih motnjah.

Kdaj, kaj in kako bomo ukrepali?

Ena od recenzentk publikacije in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jožica Maučec je prepričana, da je število otrok in mladostnikov, ki se spopadajo z duševnimi težavami, skrb vzbujajoče. Ob tem pa se sprašuje, kdaj, kaj in kako bomo ukrepali, da bodo ti otroci imeli možnost odrasti v duševno zdrave odrasle ljudi. In na drugi strani, da bodo tisti, ki so zdravi, zdravi tudi ostali.

Snovalci publikacije o duševnem zdravju poudarjajo, da je prva pomembna ugotovitev analize, da so službe, namenjene otrokom in mladostnikom s težavami v duševnem zdravju, v Sloveniji izrazito neenakomerno razporejene, enako velja tudi za kadre. 

Drugi zaključek pa gre v smeri, da na podlagi podatkov NIJZ ni mogoče opraviti celostne analize javne zdravstvene mreže služb, ki obravnavajo duševno zdravje otrok in mladostnikov, zato bi bilo treba prenoviti in poenotiti način poročanja podatkov, njihovega zbiranja ter spremljanja njihove kakovosti. To pa, poudarjajo, ni le stvar NIJZ, ampak zahteva sistemsko ureditev.

V Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2018–2028 je že navedena vrsta predlogov za celovite ukrepe za vsa starostna obdobja, ki se navezujejo na posamezna področja: promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj; diagnostika, zdravljenje duševnih motenj, rehabilitacija in socialna reintegracija; preprečevanje samomorilnega vedenja; boj proti stigmi in socialni izključenosti; izobraževanje laične in strokovne javnosti o duševnem zdravju in raziskovanje na področju duševnega zdravja.

NIJZ pripravil priporočila staršem

Ker starši lahko bistveno pripomorejo k preprečevanju in obvladovanju duševnih motenj mladih, so na NIJZ pripravili tudi dve spletni publikaciji s splošnim naborom priporočil staršem za zmanjšanje tveganja otroka (6–11 let) oz. mladostnika (od 12. leta) za razvoj depresije in anksioznih motenj. Ta priporočila so pomembna tudi za starše otrok oz. mladostnikov z že prisotnimi nekaterimi simptomi.

Telefoni za pomoč v stiski