Vse več nesreč v gorah

V Gorski reševalni zvezi Slovenije so glede na leto 2008 zabeležili porast števila nesreč v gorah za 24 odstotkov, števila ponesrečenih pa za 38 odstotkov. Predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije Jani Bele ocenjuje, da se bodo glede na zadnje trende po številu nesreč in intervencij rekordna leta ponavljala.

Bele ugotavlja, da je večina udeleženih v nesrečah še vedno gornikov, vendar je v porastu (40 odstotkov) delež tistih ponesrečencev, ki se z gorništvom niso ukvarjali. V večini gre za posledice ukvarjanja z adrenalinskimi športi, sledijo delovne in avtomobilske nesreče.

Posledično je bila večja tudi obremenjenost gorskih reševalcev. Izmed 17 postaj gorskih reševalnih služb so letos kar v dveh (Tolmin, Bohinj) opravili več kot 60 reševalnih akcij. Zaradi povečanega števila nesreč so letos prvič skozi celo sezono oziroma vse dni v tednu (in ne le čez vikend) uvedli dežurstvo dežurne ekipe na Brniku, ki jo sestavljajo letalec reševalec, letalec zdravnik in dežurna ekipa helikopterja. Da je bila odločitev pravilna, po Beletovih besedah priča 85 akcij, ki so jih izvedle omenjene ekipe.

Bele je ob tem opozoril, da je za varnost ključna primerna oprema. Pozimi je pri izletih v gorskem svetu povečana nevarnost zdrsov, kar je mogoče preprečiti s primerno obutvijo. Gorski reševalci priporočajo namestitev štirizobnih derez na obutev, pri gibanju v visokogorju oz. nad gozdno mejo pa je treba uporabiti 12-zobne dereze, ki pokrijejo čevelj v celoti. Prav tako je pomembno imeti pri sebi cepin ter ga seveda znati uporabljati.

Še eno nevarnost predstavljajo snežni plazovi. Poleg opreme, ki pride v poštev ob reševanju gornika, ki ga je zasul plaz (plazovne žolne, sonde, lopate), reševalci uporabljajo tudi t. i. snežno blazino. Ta omogoča povečano "plovnost" v snežnem plazu in s tem tudi možnosti preživetja.

Tudi Planinska zveza opozarja

Predstavnik Planinske zveze Slovenije Danilo Škerbinek je poudaril vzgojni in preventivni vidik, ki ga zveza nudi pri izletih v gorah. Prav tako pri večini ljudi, ki se odpravljajo v gore, po njegovo manjka načrt izleta (upoštevanje potrebne opreme, ocena razmer itd.). Prav s tem bi lahko odpadla marsikatera iskalna akcija, je menil Škerbinek.

Poleg znanja in opremljenosti pa je po njegovih besedah ključnega pomena ustrezna telesna pripravljenost tistih, ki se odpravljajo v gore. Poleg tega je Škrbinek izpostavil, da v okviru planinske zveze nudijo možnost usposabljanja, vendar je zanimanje zanj relativno majhno.