V letošnjem letu umrlo že 18 ljudi, problematične tudi vedno bolj priljubljene ferate

Nesreč v gorah je iz leta v leto več. Še pred začetkom letošnje poletne sezone se je v slovenskih gorah zgodilo že skoraj 200 nesreč. Zato Gorska reševalna zveza Slovenija ljudi poziva, naj izberejo svojim sposobnostim primerne poti.

Novi predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Janez Rozman sicer ocenjuje, da so na prihajajočo poletno sezono v gorah dobro pripravljeni, kar je glede na turistične napovedi zelo pomembno. Gore namreč obiskuje vse več turistov in prav ti se pogosto znajdejo v težavah zaradi nepoznavanja terena in pasti visokogorja.

Samo v letošnjem letu so gorski reševalci posredovali v skoraj 200 intervencijah. V gorah je letos umrlo že 18 ljudi, od tega deset pri planinski dejavnosti in osem pri drugih dejavnostih, največ pri delu v gozdu. Zgodili sta se tudi že dve smrtni nesreči alpinistov. Pojavlja se namreč alpinizem moderne dobe s hitrim osvajanjem smeri in vrhov.

Predsednik komisije za informiranje in analize pri GRZS Jani Bele opozarja, da so nevarne tudi vse bolj popularne zavarovane plezalne poti oziroma ferate. Te namreč zahtevajo fizično moč, zato se je treba pred vstopom vanjo pozanimati o njeni težavnosti in se v ferato podati le, če smo nanjo pripravljeni. Večkrat se namreč zgodi, da plezalcem na sredini ferate zmanjka moči v rokah in morajo posredovati reševalci.

Problematično je tudi gibanje po zelo zahtevnih planinskih poteh, ki so le delno zavarovane. Takšna je tudi izjemno priljubljena pot na Triglav. Ljudje na teh poteh uporabljajo samovarovalne komplete, ko zmanjka jeklenic, pa otrpnejo. Težave nastanejo tudi pri prehitevanju tistih, ki se vpenjajo na jeklenice, saj tedaj ljudje stopijo na teren, ki zahteva plezalno znanje.

Na brniškem letališču dežura helikopterska posadka

Za pomoč pri reševanju sicer tudi letos na brniškem letališču dežura helikopterska posadka. Od 600 gorskih reševalcev jih je 270 usposobljenih za sodelovanje s helikoptersko posadko, 57 pa je reševalcev letalcev. Spomladi so izvedli tudi usposabljanje, pri katerem so se osredotočili na najtežje reševalne akcije, je povedal predsednik komisije za letalsko reševanje Toni Smolej.

Lani so gorski reševalci posredovali v 514 intervencijah, v nesrečah je umrlo 16 gornikov, še 12 ljudi pa je umrlo pri drugih dejavnostih v gorah oziroma na težje dostopnih območjih. Na velik porast števila nesreč in posredovanj kažejo tudi podatki o porabljenih urah reševalcev v akcijah. Teh je bilo leta 2013 11.500, lani pa že 15.300.

Glavni razlog za porast nesreč je, da je vsako leto v gorah več ljudi, ti pa se v gore ne odpravljajo le poleti temveč vse leto. "Ljudje se gibajo v gorah v vseh letnih časih, s pojavom vodnikov, ki odpirajo nova področja, in informacij na družbenih omrežjih pa ljudje dobivajo nove cilje in so razkropljeni po celem gorskem območju," je pojasnil Bele.

Najpogostejša vzroka nesreč sta padec ali zdrs, ki se običajno zgodi pri sestopu, in nepoznavanje terena. Veliko ljudi namreč zaide, čeprav so poti izredno dobro markirane. Zato Bele opozarja planince, da so zagotovo na napačni poti, če nekaj časa ne vidijo markacije, tedaj naj se vrnejo nazaj, dokler ne zagledajo markacije, kjer naj potem poiščejo pravo pot.