"Sprejeti sebi drugačne. To je odgovornost vseh nas – tako tujcev, ki pridejo v našo državo, kot slovenskega prebivalstva. Potruditi se moramo, da sprejmemo vsakega človeka in da ga vključimo v našo družbo. Ključno pri tem pa je, da smo strpni drug do drugega, da sprejmemo razlike in da hkrati nudimo pomoč pri udejstvovanju v vsakdanjem življenju," pove državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle, ki je sodelovala pri pripravi integracijske strategije tujcev.
Ob tem dodaja, da se mora seveda vsak, ki pride v neko novo družbeno okolje, do neke mere prilagoditi, a da mu mora pri tem pomagati tudi prebivalstvo, ki že prebiva na tem območju. "To je naša človeška odgovornost do soljudi." Ne smemo namreč pozabiti, da je integracija dvosmeren proces.
'Soočamo se s pomanjkanjem delovne sile'
Vlada se je tako v trenutnih razmerah prepoznala pomen celovitega pristopa k upravljanju migracij. Ministrstvo za notranje zadeve pa je v sodelovanju z drugimi resorji in nevladnimi organizacijami začelo pripravljati dva predloga: integracijsko in migracijsko strategijo. "Gre za dva kompleksna akta, ki sta med seboj seveda povezana. Vlada se je v koalicijskih zavezah za obdobje 2022–2026 zavezala, da sprejme novo, malce predrugačeno migracijsko politiko, katere del je tudi integracijska, vendar pa smo jo z razlogom, da integraciji tujcev namenimo večji poudarek, ločili od strategije priseljevanja," pove sogovornica.
No, z novembrskim sprejemom prvega dokumenta, ki celovito ureja integracijo priseljencev, so tako storili prvi korak k uresničitvi svoje zaveze. Gre za prvi takšen dokument v zgodovini Republike Slovenije, "vlada je integracijo prepoznala kot izjemno pomembno družbeno vprašanje ter se odločila, da sprejme poseben akt, ki bo naslavljal integracijske politike na vseh družbenih področjih". In kaj točno prinaša?
Dokument zajema šest sklopov, in sicer jezikovno integracijo, integracijo na področju izobraževanja, integracijo na trg dela, integracijo v lokalno okolje, optimizacijo upravnih postopkov in odpravo administrativnih ovir ter sodelovanje z diasporami.
"V Sloveniji se delež starejšega prebivalstva, gledano od osamosvojitve do danes, bistveno povečuje, ob tem pa sorazmerno upada delež aktivnega prebivalstva. Soočamo se s pomanjkanjem delovne sile. To je dejstvo, ki ga moramo sprejeti, kot država pa k tej problematiki pristopiti odgovorno, tako do naših državljanov in gospodarstva kot tudi do tistih, ki prihajajo v našo državo," pravi Heferlejeva.
Ob tem poudari, da nam v Sloveniji primanjkuje precej specifične delovne sile, kot so na primer IT-strokovnjaki. Meni, da se mora država s tem soočiti na širši ravni in temu prilagoditi tako naše vsakdanje življenje kot tudi politiko. "Integracija je izjemnega pomena, če želimo, da ljudje, ki prihajajo v našo državo, bivajo v naši družbi aktivno in tudi kvalitetno. Po našem mnenju se zato integracija v prvi vrsti začne z jezikovno integracijo." Kot izpostavi, so v sprejetem dokumentu večjo pozornost namenili prav učenju jezika. "Vse se začne pri jeziku."
Slovenski jezik – orodje, ki odpira vrata
"Pri osebi, ki v našo državo prihaja kot tujec, naj bo to zaradi dela ali zaradi združitve z družino (dva najpogostejša razloga za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje), je potreben vsaj tisti začetni nivo znanja slovenskega jezika, da se lahko tujec učinkovito vklopi v družbo, da se počuti sprejetega in da ob tem tudi domače prebivalstvo lažje sobiva z njim," pravi.
Zakon o tujcih sicer že zdaj predvideva brezplačne jezikovne tečaje za tujce, z zadnjo novelo pa so opredelili tudi novo stopnjo ravni znanja slovenskega jezika za družinske člane. "Gre za preživetveno raven jezika, ki jo bo moral znati tujec; torej družinski član tujca, ki pri nas dela oziroma ima dovoljenje za začasno prebivanje," pojasni. Največkrat gre tu za žene, stare starše in starejše polnoletne otroke.
Z zadnjo novelo pa so predvideli nekoliko drugačen način izobraževanja slovenskega jezika za družinske člane. Raven znanja se bo sicer ohranila, bo pa izvedba tečajev potekala na manj formalen način. Slovenija se namreč trenutno sooča s pomanjkanjem kadra za izvajanje certificiranih tečajev po enotni jezikovni evropski klasifikaciji, pojasnjuje državna sekretarka. "Ocenjujemo, da bomo lahko na ta način vsem, ki bodo prišli v našo državo, zagotovili zadostno in učinkovito izobraževanje slovenskega jezika za tisto najbolj osnovno in začetno integracijo," meni.
Kot pojasni, je predvideno, da se bodo za različne skupine tujcev, ki so oz. še bodo prišli v Slovenijo, izoblikovali različni jezikovni tečaji, ki bodo upoštevali specifičnost določene skupine. "Tujec, ki obvlada cirilico, se bo v naše okolje integriral precej drugače in z drugo dinamiko kot tujec, ki obvlada latinico," navede primer. Ob tem bodo glede na posamezne specifike uvedli tudi različno število ur učenja slovenskega jezika.
Zakon sicer predvideva brezplačen le prvi, začetni tečaj slovenskega jezika, pozneje pa se opredeli, koliko ur bo plačljivih oziroma do koliko ur bo tujec upravičen. To bo opredeljevala uredba, ki jo sprejme in predpiše Urad za oskrbo in integracijo migrantov. Pozneje so namreč prek izobraževalnih programov, ki jih izvaja urad, možni tudi tečaji za nadgradnjo znanja slovenskega jezika in za ostale integracijske tečaje, ki tujcem omogočajo spoznavanje slovenske kulture in običajev. "Na ta način se bodo lažje in hitreje vključili v naše okolje."
V tujini bi postavili posebne točke z informacijami o delu v Sloveniji
Pri tem pa bodo tako prišlekom kot domačinom pomagali tudi kulturni mediatorji. Tu bo ključna vloga ministrstva za kulturo, ki je nosilec tega ukrepa. "Tu je bilo zamišljeno, da bi v lokalnih okoljih poiskali ljudi, morda predstavnike nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s tem družbenim področjem in ki bi tujca vpeljali v naš vsakdan."
Eden izmed sklopov oziroma ciljev integracijske strategije je tudi integracija na trg dela. V tem sklopu se predvideva vzpostavitev info točke pri zavodu za zaposlovanje, in sicer na način, da se info točka vzpostavi tudi v državah izvora. "To poznamo že v primeru državljanov Srbije in BiH. Na ta način bomo aktivno pristopili k ozaveščanju in obravnavi tujcev, ki želijo iz tretjih držav priti k nam kot delovna sila."
Novembra je v Severni Makedoniji na primer potekal tudi dogodek, na katerem je sodeloval slovenski zavod za zaposlovanje, ki je državljanom Severne Makedonije predstavil pogoje in možnosti za zaposlitev in delo v Sloveniji. "To je eden od primerov, kako lahko pomagamo že v izvornih državah, na kakšen način sploh pristopiti na naš trg delovne sile," pojasnjuje Heferlejeva.
Kadra za izvajanje jezikovnih tečajev primanjkuje. Kako pa je s šolskim kadrom, ki bi se posvečal integraciji tujih otrok? Kot pravi državna sekretarka na notranjem ministrstvu, je šolski resor izrazil pripravljenost in željo, da se tudi učitelje in kader na področju izobraževanja še dodatno izobrazi za delo s tujci, ki iz tretjih držav prihajajo k nam. "Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je pristopilo zelo odgovorno in zavzeto. Z njimi smo tudi največ sodelovali pri pripravi zadnje spremembe zakona o tujcih, ki je opredelila preživetveno raven znanja slovenskega jezika," pove.
Poznamo dve skupini tujcev, vsako naslavlja svoja strategija
Število migrantov v Sloveniji se povečuje. Zaradi vojne v Ukrajini smo odobrili tudi več statusov začasne zaščite. Leta 2022 smo izdali tudi več statusov mednarodne zaščite, lani nekoliko manj. Kako olajšati možnost za integracijo tudi tem osebam? Državna sekretarka poudarja, da je treba tu razlikovati dve različni kategoriji tujcev. Prva so tujci, ki v Slovenijo pridejo na podlagi zakona o tujcih ter izkažejo nek namen. "To je lahko delo, združitev z družino, študij ali pa kakšen drug razlog, ki ga zakon posebej omenja," pojasni.
Ob tem mora takšen tujec izpolnjevati tudi točno določene pogoje, ki jih opredeljuje zakon (imeti mora potno listino, oddati mora prstne odtise, izkazati sredstva za zadostno preživljanje, zdravstveno zavarovanje itd.). Na podlagi tega pridobi dovoljenje za začasno prebivanje.
Druga kategorija tujcev pa so migranti oz. tujci, ki pridejo k nam zaradi pregona v svoji lastni državi. "Torej tisti, ki iz takšne ali drugačne osebnostne okoliščine niso več varni v svoji državi in pridejo k nam kot prosilci za mednarodno zaščito. Sicer imamo v zadnjem času tudi večje število nedovoljenih prestopov državne meje v naši državi. Do konca lanskega leta smo jih našteli več kot 60.000," potrdi Heferlejeva.
Ob tem pojasni, da je večina med njimi izrazila namero za mednarodno zaščito. "Statistika pa je sicer takšna, da je zgolj okoli 7000 oseb, ki so v lanskem letu izrazile namero za mednarodno zaščito, pozneje tudi dejansko vložilo prošnjo za azil oziroma mednarodno zaščito. To pomeni, da je Slovenija večinoma še vedno tranzitna država za migrante oziroma za ljudi, ki svojo državo zapustijo zaradi takšnega ali drugačnega preganjanja," pove.
Ker je Slovenija članica Evropske unije, nas zavezuje tudi Dublinska konvencija, po kateri mora biti vsak tujec, ki za mednarodno zaščito zaprosi v prvi varni državi, tam tudi obravnavan. In velikokrat se zgodi, da bi morali biti tovrstni tujci največkrat obravnavani v sosednji Hrvaški. Vendar pa ob tem poudarja, da velikega števila vračanj na Hrvaško ni. "Leta 2022 je bilo 20 predaj, lani pa 13."
V nastajanju tudi migracijska strategija
Slovenija se sicer glede na tujo migrantsko populacijo na delež domačega prebivalstva uvršča na 10. mesto v Evropski uniji. "To pomeni, da imamo na 1000 državljanov Slovenije 12 migrantov," oriše situacijo ter ob tem doda, da so strah in predsodki, ki se glede migrantov pojavljajo v družbi, po njenem mnenju neutemeljeni.
"Ta strah je največkrat neutemeljen in v družbi po nepotrebnem povzroča nek razdor. Drastičnega porasta kriminalitete zaradi povečanja števila migrantov ne beležimo. Logično pa je, da, če imamo enkrat več nedovoljenih prestopov meja, je tudi kriminaliteta nekoliko višja," dodaja sogovornica.
In če je bila integracijska strategija novembra lani potrjena in sprejeta s strani vlade, pa je migracijska strategija, ki bi naslavljala to drugo skupino tujcev, še v nastajanju. V prihodnjem tednu se bo odvil tudi javni posvet na to temo, kamor so povabljeni različni govorci s posameznih področij, ki jih naslavlja migracijska strategija. "Namen je, da se vključi širša javnost, tudi strokovna javnost. Vemo, da so na tem področju zelo aktivni tudi predstavniki nevladnih organizacij. Na ta način želimo strategijo odpreti javnosti in s tem dobiti še kakšne dobre konstruktivne predloge," pravi Heferlejeva.
Na enak način so ravnali že pri integracijski strategiji, ki so jo obravnavali v okviru odbora za notranje zadeve v državnem zboru. Tam je razprava potekala javno in v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, udeležil pa se je je tudi evropski poslanec. "Za obe strategiji si želimo, da bi ju javnost spoznala, še preden sta oz. bosta sprejeti. Želimo pa si tudi, da bi javnost v določenem obsegu sodelovala tudi pozneje pri izvajanju vsebin, predvsem v integracijskih aktivnostih."
Priznava, da je želja in predlogov veliko ter da žal vseh ne bodo mogli upoštevati. "To ni niti življenjsko niti izvedljivo. Se pa z vsemi resorji trudimo, kajti tako kot pri integracijski strategiji so tudi pri migracijski za izvajanje vseh politik izjemno pomembna tudi ostala ministrstva. Projekt je obširen," zaključi državna sekretarka.
