Ljubljanski kriminalisti so v začetku leta zaključili preiskavo kaznivega dejanja goljufije z oškodovanjem v višini 130.000 evrov iz naslova lažno prikazanega investicijskega vlaganja v kombinacijo različnih produktov (kriptovalute, zlato, vrednostni papirji, delnice, nafta) z obljubo tedenskega donosa v višini 300 odstotkov vloženih sredstev.
Policija je samo v prvih treh mesecih leta 2021 obravnavala 51 primerov s skupnim oškodovanjem v višini več kot 1,9 milijona evrov. V letu 2020 je obravnavala 83 tovrstnih primerov, pri čemer je bila zabeležena materialna škoda v skupni višini več kot 2 milijona evrov."Ne nasedajte obljubam o visokih zaslužkih, preverite ponudnika in ne dovolite neznancem nameščanja programov za oddaljen dostop," svetujejo s Policije.
Storilci izkoriščajo trenutno situacijo, saj ljudje zaradi ukrepov v povezavi z epidemiološko situacijo v državi več časa preživijo na svetovnem spletu, nekateri posamezniki pa se s spletnim okoljem srečujejo celo prvič v življenju. Storilcem je v pomoč tudi trend naraščanja vrednosti in s tem popularnosti nekaterih virtualnih valut, saj jim daje občutek, da lahko kdor koli na lahek način, brez truda, pride do visokega zaslužka, kar pa seveda ne drži, opozarjajo policisti.
Oglasi na družbenih omrežjih in "uslužbenci" lažnih podjetij, ki postanejo nedosegljivi
Kot ugotavljajo na Policiji, se na spletu, predvsem na družbenih omrežjih, pojavljajo oglasi, v katerih je zlorabljena identiteta javnosti dobro znane, medijsko izpostavljene ali slavne osebe. Oškodovanec običajno z nekaj enostavnimi kliki v oglasu pride do spletnega obrazca, kamor vpiše svoje osebne in kontaktne podatke, nato pa ga kontaktira "uslužbenec" lažnega ponudnika investicijskih storitev.
"Uslužbenec" ga nato prepričuje, da gre za enkratno priložnost in naj vanjo investira svoja sredstva. Običajno storilec pod pretvezo pomoči doseže še, da mu oškodovanec omogoči upravljanje s svojim osebnim računalnikom in telefonom, tako pa pridobi tudi popoln dostop in nadzor nad oškodovančevo spletno banko. Storilec nato s sodelovanjem oškodovanca izvaja transakcije na različne bančne račune, velikokrat na račune menjalnic kriptovalut. Po izvedenih nakazilih pa sredstva na spletnih denarnicah pretvori v virtualne valute, za katerimi se izgubi sled, in si tako prisvoji sredstva.
Tudi ko vlagatelj želi izplačilo sredstev, se lahko zgodi, da storilec izplačilo pogojuje s plačilom lažnih davkov, odvetniških, posredniških, tranzitnih in drugih storitev, s čimer pride do še dodatnega oškodovanja. Vlagatelj tako nikoli ne prejme obljubljenih donosov, "uslužbenci" lažnega ponudnika investicijskih storitev pa postanejo nedosegljivi.
Znak za alarm so lično urejena spletna stran, privlačne ponudbe, nenavadna ustrežljivost "osebnih asistentov" in namestitev programov za oddaljen dostop.
Za goljufije z investicijskimi vlaganji je značilno predvsem naslednje:
- 1. Storilci vzpostavijo lepo urejeno spletno stran v tujem jeziku ali pa v dovršeni slovenščini, na kateri ponujajo vlaganje sredstev v različne naložbene produkte z nerealno visokimi stopnjami donosa (tudi več odstotkov dnevno itd.).
- 2. Spletne strani promovirajo preko družbenih omrežij ali po elektronski pošti (spam), s potencialnimi vlagatelji pa stike navezujejo preko različnih spletnih klepetalnic ali telefonskih klicev, v katerih se izdajajo za t. i. osebne asistente. Uspešnost produkta podkrepijo z lažnimi objavami znanih osebnosti.
- 3. Ker vlagatelji običajno nimajo dovolj računalniškega znanja, t. i. osebni asistenti predlagajo namestitev programov za oddaljen dostop, posledično pa lahko upravljajo z računalnikom oškodovanca ter njegovo spletno banko oziroma v njegovem imenu odpirajo in upravljajo s trgovalnimi računi ali pa elektronskimi denarnicami.
- 4. Storilci na spletnih platformah v profilih vlagateljev lažnivo prikazujejo vložke in dobičke, ki pa v resnici sploh ne obstajajo, saj storilci vlagateljevega denarja ne oplemenitijo z vlaganjem v nikakršne dejanske naložbe
- vlagatelji se velikokrat zaradi lažno prikazanega visokega dobička odločijo za dodatna vlaganja.
- 5. V nekaterih primerih storilci vlagateljem omogočijo izplačilo manjšega dela dobička, s čimer se okrepi zaupanje vlagateljev, ki posledično v produkt vložijo dodatna denarna sredstva.
- 6. Glavni namen storilcev je od vlagateljev pridobiti čim več denarja, pri čemer je sledenje toku sredstev močno oteženo zaradi pretvorbe v kriptovalute, uporabe različnih orodij (npr. mikserjev), prenakazil sredstev v tretje države in dvigov gotovine.
- 7. V nekaterih primerih storilci lažno prikazujejo odobritev izplačila vloženih sredstev, ki pa ga pogojujejo s plačili dodatnih sredstev iz naslova davkov, odvetniških in drugih storitev.
- 8. Običajno oškodovani subjekti ugotovijo, da so bili ogoljufani šele, ko jim je onemogočena povrnitev finančnega vložka, kar lahko traja tudi več mesecev ali celo let.
- 9. Sredstva, nakazana od oškodovancev, so praviloma v zelo kratkem času po opravljeni transakciji umaknjena z računa, na katerega jih je oškodovanec nakazal, zato je zavarovanje in povrnitev sredstev močno oteženo.
Policisti tako svetujejo še, da bodite pozorni na oglaševanja, ki hkrati ponujajo možnost zanesljivega, hitrega in visokega zaslužka. "Zavedajte se, da je kombinacija varnega in visokega zaslužka v poslovnem svetu nerealna," opozarjajo.
Preden se odločite za investicijo, dodatno (po spletu, telefonu ali osebno) preverite, ali je v ozadju produkta dejansko ponudnik naložbenih storitev ali gre samo za zlorabo imena oz. za izmišljenega ponudnika. Poleg tega nepoznanim osebam nikoli ne zaupajte gesel spletne banke, podatkov o plačilnih karticah in drugih bančnih podatkov.
Svoja sredstva vlagajte v finančne produkte licenciranih, prepoznanih, uveljavljenih in zanesljivih ponudnikov bančnih oz. finančnih storitev, pri čemer se v tovrstnih zadevah posvetujte s strokovno podkovanimi svetovalci, še svetujejo.
Če ste bili oškodovani, dogodek prijavite Policiji
Če ugotovite, da ste svoja sredstva investirali v produkt, ki ne omogoča izplačila vloženih sredstev, ste bili najverjetneje žrtev goljufije, zato na Policiji svetujejo, da zadevo nemudoma prijavite na najbližji policijski enoti ali na spletnem mestu Policije: Vloga za naznanilo kaznivega dejanja Policiji.
KOMENTARJI (111)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.