Vse napake na onkologiji

Odbor za zdravje je na današnji seji, na kateri so razpravljali o razmerah na Onkološkem inštitutu (OI), pozval ministrstvo za zdravje, da v roku treh mesecev v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije pripravi pravičen sistem plačevanja zdravstvenih storitev.

S tem sklepom so upoštevali poziv državnega sekretarja na ministrstvu Darka Žiberne, ki je pred člani odbora dejal, da bo vesel, "če boste poslanci pomagali sprejeti sklep, da je treba v sodelovanju z ZZZS zagotoviti transparenten način plačevanja". Saj po besedah Žiberne ZZZS "ne morejo dopovedati", da je treba vsem izvajalcem storitve plačati po enakih pogojih.

Člani odbora so ministrstvo za zdravje tudi pozvali, da jih v roku štirih mesecev seznani s poročilom o supernadzoru nad projektom izgradnje OI in ukrepih. Vodstvu OI so naložili, da čez šest mesecev pripravi poročilo o učinkih programa sanacij, ki naj bi ga odbor obravnaval v drugi polovici letošnjega leta, ter ga pozvali, naj pri izvedbi sanacijskih ukrepov upošteva interese bolnikov.

Vodstvu inštituta pa so še naložili, naj preuči možnost za vzpostavitev lastne kuhinje zaradi specifike prehranskih potreb onkoloških bolnikov.

Razprava o že znanih težavah

Razprava se je sicer vrtela okoli že dolgo znanih težav OI: izgube v letu 2007, ki so jo povzročili premalo izplačane plače zdravnikom od leta 1994 dalje, stroški zaradi sanacije napak na novogradnji, porast cen bioloških zdravil in podcenjenost programov, ki jih izvaja OI.

Glede izgube OI je Žiberna dejal, da bi bila težava gotovo manjša, če bi dobil zavod za izvedene programe plačano toliko, kot je slovensko povprečje.

Tudi zadevo z "nesrečnim podpisom pogodbe o poračunu plač za nazaj" bo treba rešiti, je dejal. Poudaril je, da je to krivda inštituta, ne glede na to, kdo ga je takrat vodil, in dodal, da bo ministrstvo pogledalo, ali lahko pri tem pomaga.

Kar se tiče stroškov, ki jih je in jih bo še imel inštitut z odpravljanjem napak na novogradnji, pa je pojasnil, da bo treba reklamacije reševati na podlagi pogodb z izvajalci. Ministrica je dokazala, da se je resno lotila teh zadev, po mnenju Žiberne so dokaz za to prav napadi nekaterih medijev na njeno ukrepanje pri investicijah. Z vsem, kar je povedal Žiberna, se je strinjal tudi direktor Onkološkega inštituta Aljoša Rojec.

Odzivi na sanacijski načrt

Cveta Zalokar Oražem (Zares) je bila kritična do sanacijskega načrta, ki ga je pripravil Rojec s sodelavci. Od Rojca je želela konkretno izvedeti, kakšne ukrepe je predvidel zaradi dolga zdravnikom zaradi premalo izplačanih plač, ali je po njegovem mnenju prav, da stroške zaradi napak izvajalcev novogradnje krije zavod sam, ter kako bo zagotovil, da ne bo prišlo do zmanjšanja avtonomije zdravnikov pri predpisovanju zdravil in odločanju o materialih. A z njegovimi odgovori ni bila zadovoljna in ga je pozvala, naj bo v prihodnje bolj konkreten.

Poslanec SDS Andrej Bručan - prav v času njegovega vodenja ministrstva za zdravje je bil Rojec tudi imenovan na čelo OI - pa je očitke na račun Rojca zavrnil. Prihod Rojca na OI je bil za zavod po njegovem mnenju "dejansko srečni dogodek", ker so se stvari končno začele premikati. "Brez te zamenjave v vodstvu OI do selitve še do danes ne bi prišlo in številni dogodki še pred to zamenjavo to potrjujejo," je ocenil Bručan.

Srečko Prijatelj (SNS) je ocenil, da "to ni za nikamor", da ima OI izgubo zaradi premalo izplačanih plač in zaradi težav pri novogradnji. Ob tem se je vprašal, če niso nekateri stroški le fiktivni.

Po prepričanju Bojana Kontiča (SD) bi številne težave v zdravstvu lahko odpravili že z zadostnim številom zdravnikov. Rojca je vprašal, ali imajo načrt, kako bodo zapolnili kadrovsko praznino. Ob tem je izrazil presenečenje nad tem, da se pomanjkanje kadrov v zdravstvu rešuje z nadurami. Sanacijski program pa po njegovem mnenju vsebuje veliko želja, a sam ne vidi konkretnih možnosti za njihovo uresničitev.

Poslanka Nove Slovenije Majda Zupan je v svojem nastopu dejala, da poskuša razumeti, zakaj je prišlo ob selitvi v novo stavbo do takega nezadovoljstva med osebjem in bolniki. Ocenila je, da je prav, da so naredili analizo stanja in pripravili sanacijski načrt. S tem, ko so opredelili nepravilnosti, je namreč večja možnost, da jih bodo odpravili.

Kritičen je bil tudi tokrat kirurg OI Erik Brecelj. Ta je ocenil, da so napake v novogradnji še vedno tabu tema in "če jih ne bodo odpravili, inštitut ne bo zmogel". Spomnil je na velike stroške, ki jih bo prineslo ogrevanje nove stavbe, in napovedal, da jih v primeru, če ministrstvo ne bo naredilo nekaj za energetsko sanacijo stavbe, sam inštitut ne bo zmogel.

Skrbi nekaterih o izpadu denarja za kritje stroškov bioloških zdravil, ki so se lani ob sprejemu pravilnika o cenah zdravil občutno podražila, kar je tudi prineslo dodatne stroške OI, je zavrnil Bručan. Situacija je po njegovem mnenju popolnoma jasna in ni nevarnosti, da se ta zdravila ne bi več plačevala. Krije se jih lahko, tako Bručan, iz 40 milijonov letnih prihrankov pri ostalih zdravilih, ki so jih dosegli prav s pravilnikom, je dejal.