Razširjena povezava - od 1. maja lani šteje 25 članic – dan Evrope praznuje v znamenju 60. obletnice konca druge svetovne vojne.
Drnovšek: EU je nastala kot odgovor na posledice vojne
Predsednik države Janez Drnovšek je ob prvi obletnici članstva Slovenije v EU med drugim izpostavil, da je EU nastala kot odgovor na posledice prve in druge svetovne vojne. Evropa je po teh uničenjih, ki si jih je zadala sama, dokončno spoznala, da je potreben drugačen model skupnega sobivanja, drugačen model razvoja, drugačen model odnosov. "Iz tega motiva je nastala EU. In tega ne smemo izpustiti iz vida", tudi kadar gre interese držav članic.Drnovšek je še dejal, da je prav ta zgodovinski okvir tisti, ki Evropi zagotavlja mir, varnost in sodelovanje ter model razvoja, ki je za vse najbolj sprejemljiv. Cilj unije bo treba ves čas, kot je dejal Drnovšek: "Braniti in zagovarjati pred javnostmi, ki bodo včasih pozabljale na zgodovino in na temeljne pomene EU".
Cukjati: Rojstvo na pogorišču druge svetovne vojne
Predsednik DZ France Cukjati je v svoji poslanici prav tako spomnil, da se je EU rodila na pogorišču druge svetovne vojne. "Uresničevati pa se je začela, ko je Robert Schuman predstavil svojo vizijo, po kateri lahko le združeni svobodni narodi Evrope zagotovijo trajni mir v Evropi. Danes se Evropa sooča s pomembnimi izzivi in odprtimi vprašanji v procesu združevanja evropskih narodov. Rezultat popolne uresničitve Schumanove vizije je namreč sprejetje Pogodbe o ustavi za Evropo, cilj unije pa je krepitev miru, nacionalnih vrednot in blaginje vseh narodov," je še dodal Cukjati.
Janša: Sporočilo dneva Evrope je ideja trajnega miru
Dan Evrope je dan spomina, dan vizije in poguma, dan preseganja nekdanjih razlik in dan miroljubnega sodelovanja v Evropi, je zapisal premier Janez Janša. Obenem nas "opominja, da ne smemo nikoli dopustiti, da bi se množično teptanje človekovega dostojanstva še kdaj ponovilo. Mir, ki je v Evropi zavladal 8. maja 1945, je bil krvavo prislužen in visoko preplačan z neštetimi človeškimi življenji, tudi mnogimi slovenskimi. Vse žrtve vojne zaslužijo naše spoštovanje in trajen spomin," je poudaril premier.
Sporočilo dneva Evrope je tako "ideja trajnega miru, svobode, varnosti in blaginje v evropskem prostoru". Gre za uresničevanje vizij duhovnih očetov evropskega povezovanja, ki so se "uprli nacizmu in fašizmu in vsem totalitarnim režimom, po vojni pa zmogli preseči sovraštvo in rivalstvo med evropskimi narodi ter postaviti temelje za miroljubno sožitje in partnerstvo v Evrop ". Z osamosvojitvijo in vključitvijo v EU je del te Evrope, ki gradi na preseganju nekdanjih delitev ter medsebojnem povezovanju in spoštovanju, postala tudi Slovenija.
Rupel: Slovenija je doma v EU
Po mnenju zunanjega ministra Dimitrija Rupla je letošnji dan Evrope za Slovenijo in ostalih novink predvsem v znamenju polnopravne pridružitve EU 1. maja lani. "Slovenija je takrat skozi velika vrata vstopila na prizorišče evropske in mednarodne politike. Danes je Slovenija doma v EU, ki nas je sprejela s primerno pozornostjo in spoštovanjem. S članstvom v EU Slovenija poleg nacionalnih varuje in uveljavlja tudi evropske interese," je zapisal Rupel.
Med prihodnjimi izzivi razširjene unije v prihodnosti pa je minister izpostavil vprašanje nadaljnjih širitev, ne le na Romunijo in Bolgarijo, ki predstavlja sklepno fazo zgodovinske širitve povezave na Vzhod, temveč tudi na države Zahodnega Balkana, kar Slovenija zelo podpira.
Potočnik: Poseben dan za Slovence
Da je 9. maj za Slovence poseben na več načinov, je poudaril evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik. "9. maj povezujemo z zaključkom 2. svetovne vojne na slovenskih tleh, od lani pa kot državljani EU na ta dan praznujemo tudi dan Evrope. Razloga za praznovanje sta neločljivo povezana. Evropa se je namreč začela povezovati prav zato, da bi se grozote 2. svetovne vojne nikoli več ne ponovile. Meje, ki jih je nepravična zgodovina zarisala med vzhodnim in zahodnim delom, so z zadnjo širitvijo izginile. Še naprej pa ostaja živo sporočilo preteklosti. Opozarja nas, kako pomembno je nadaljevati z integracijskimi procesi v naši soseščini in tudi širše," je zapisal Potočnik.
Tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere se je spomnil povojnih integracijskih procesov na Stari celini, s katerimi so se 'očetje Evrope' želeli za vedno otresti vojn in sporov. V več kot pol stoletja se je unija iz šestih držav razširila na povezavo 25 članic, "ki so tesno povezane na gospodarskem, političnem, socialnem in drugih področjih. Tudi zato med članicami EU okroglih 60 let ni prišlo do ponovitve grozot, kakršne so se zgodile med svetovnima vojnama. Integracijski proces je še vedno zelo živ, saj se bodo EU pridružile še nove članice".
