Vse manj za maslo, vse več za topove

"Imamo nekaj enot, ki lahko služijo nekim vojaškim operacijam v tujini, ni pa to polnopravna vojska, ki je sposobna branit slovensko ozemlje," meni Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levica. A kljub temu bi raje vlagali v opremo, ki je uporabna tudi za civilne namene ob naravnih nesrečah. 

S tresočo roko bi opremo kupovali tudi v SD. "Vojskovanje se spreminja, trenutno smo res v nakupu nekaj oklepnikov, ampak vsak lahko danes že na TikToku vidi, da dron za nekaj 100 evrov lahko hitro uniči tank, tako da jaz bi bil tu zelo previden," pa pravi Damijan Bezjak Zrim. Največja koalicijska stranka morebitnega pospešenega vlaganja v obrambo danes ni želela komentirati, SD in Levici pa se z višanjem odstotka bruto domačega proizvoda, ki ga Slovenija nameni za obrambo ne mudi. "Dvomim, da bomo v nekaj letih prišli tako hitro na ta dva odstotka ,kaj šele na tri odstotke," pravi poslanec SD. Vatovec pa meni, da se moramo vrnit korak nazaj in se vprašati, ali ima sploh še smisel ostajati v zvezi NATO in kaj bomo naredili, da postavimo EU nazaj na svoje noge.

Kaj pa menijo v SDS? "Slovenska demokratska stranka je na strani tistega, ki je bil napaden, v tem primeru je bila napadena Ukrajina. Ukrajina ima vso pravico, da se brani in dokler se je Ukrajina pripravljena branit, toliko časa ji moramo pomagati," meni Žan Mahnič.

Posebni povabljenci republikanske stranke na inavguracijo Trumpa, poudarjajo, da bi morala Evropa stopiti skupaj in okrepiti svojo obrambo, Slovenija pa čimprej izpolniti svojo obljubo zvezi Nato in ne šele leta 2030.  Po mnenju Mahniča je treba to zagotovit najkasneje prihodnje leto. "Obstajajo številni viri financiranja, tako da se ni treba spraševat, ali topovi ali maslo, mi zagovarjamo oboje."

Janez Žakej iz NSi pa opozarja, da se stvari zelo hitro spreminjajo in da je dva odstotka do 2030 "zelo nerealna ocena". Denar za obrambo bi med drugim Nova Slovenija dobila iz sredstev, ki so sicer namenjena nevladnim organizacijam.  

Topovi ali maslo?

Pri vprašanju denar za maslo ali topove, se torej vse bolj odmikamo od masla. Vlada zaenkrat vztraja, da bo glede sredstev za obrambo zasledovala cilj dveh odstotkov BDP do leta 2030. Lani je obrambni proračun znašal dobrih 900 milijonov evrov, oziroma 1,35 odstotka BDP. Da bi dosegli cilj dveh odstotkov bi lani za vojsko morali nameniti milijardo in 340 milijonov evorv. Torej dobrih 400 milijonov evrov več.  

Natovi strokovnjaki medtem opozarjajo - kot je že januarja razkril generalni sekretar NATA Mark Rutte - da bi države članice izdatke morale dvigniti na 3,6 odstotka BDP. Kar bi za nas - v lanskem letu - pomenilo več kot dve milijarid in 400 milijonov evrov.

Rutte je ob tem omenil tudi, kaj bi v finančnem smislu pomenilo, da bi Evropa financira svoj Nato, torej  Nato brez ZDA. V tem primeru, bi države morale za obrambo namenjati med osem in deset odstoktki BDP je predvidel Rutte -  to bi za Slovenijo pomenilo med pet milijard 300 in šest milijard 700 milijonov evrov za vojsko. Kar je, mimo grede skoraj polovica slovenskega proračuna.

Kje bi lahko sploh država dobila takšna sredstva, je to sploh realno? Obstaja nekaj načinov. Višji davki, zadolževanje, ali varčevanje na drugih proračunskih postavkah.  

V letu 2023 je področje obrambe in zaščite predstavljala šesto navišje področje porabe javnega denarja s slabimi 900 milijoni sredstev. Dobra milijarda in 70 milijonov  je šla za pokojninsko varstvo, milijarda in 200 milijonov za promet in infrastrukturo, slaba milijarda in pol za interventne ukrepe, milijarda in 700 milijonov za socialno varnost in dve milijardi ter 400 milijonov za izobraževanje in šport.  

Vprašanje je, katero od zgoraj naštetih področji bi bilo najbolj na udaru ob višanju sredstev za obrambni proračun.  Zagovorniki višanja izdatkov sicer mirijo, da bi se - s spodbujanjem domače, evropske obrambne industrije - del sredstev vloženih v orožje vračal v državne blagajne.