Statistični urad Evropskih skupnosti (Eurostat) napoveduje, da bo do leta 2035 porast števila prebivalcev v Evropski uniji, nato bo sledil upad. Tudi število prebivalcev Slovenije bo od tretjega desetletja tega stoletja dalje upadalo. Vse več bo prebivalcev, starejših od 65 let, še posebej nad 80 let. Manj bo rojstev, razmerje med aktivnim in vzdrževalnim prebivalstvom se bo slabšalo.
Zaradi staranja prebivalstva bi moral delež izdatkov BDP za pokojnine do leta 2060 narasti na 18,62 odstotka, medtem ko je leta 2000 znašal 10,91 odstotka, pravi Dušan Kidrič iz Umarja. Projekcije so sicer pokazale, da bi se moral delež izdatkov za pokojnine v dobrih 50 letih dvigniti za okoli osem odstotkov, a je po njegovih trditvah nemogoče pričakovati, da bi se to financiralo iz splošnih davkov. Rešitev je po njegovih besedah lahko podaljševanje delovne dobe in sprememba načina življenja, ki bi zmanjšala izdatke v zdravstvu. Kot je poudaril, ima politika nalogo, da se pričakovanih sprememb zaveda, da daje predloge za rešitve in da "ne misli, da lahko reši zadevo s tem, da jo odlaga".
Janez Malačič z Ekonomske fakultete v Ljubljani je omenil, da imajo v nekaterih državah že predpise, ki postavljajo zgornjo mejo deleža BDP za pokojninske izdatke. Tako je vreča omejena in se razdeli med tiste, ki so do pokojnine upravičeni, pravi. Prepričan je, bodo vlade brez dvoma prisiljene sprejemati take ukrepe. Slovenija po njegovem mnenju že danes in še bolj v prihodnje postaja zelo nepomemben del svetovnega prebivalstva, sicer pa so demografske razmere pri nas podobne tistim v razvitih državah.
Obenem pogled v prihodnost kaže, da bodo pri nas razmere bolj zaostrene kot večini držav EU in razvitih držav na splošno, pravi. Poudarja, je poleg števila prebivalstva vse bolj pomembna kakovost prebivalstva. Projekcija prebivalstva kaže, da bo zelo hitro naraščal delež zelo izobraženega prebivalstva, ljudi s terciarno izobrazbo. Izobraženost bo po njegovih besedah zelo hitro naraščala tudi v nerazvitem svetu, ta vidik pa bo lahko tako nevtraliziral druge zaskrbljujoče elemente, kot je staranje prebivalstva.
Živeli bomo dlje
Glede na rodnost, umrljivost in selivnost se bo število prebivalstva Slovenije do leta 2019 povečevalo, nato bo začelo upadati. Število prebivalcev se bo s sedanjih 2,047 milijona povečalo do leta 2019 na skoraj 2,06 milijona, nato pa bo počasi, a vztrajno upadalo in se do leta 2060 znižalo na 1,8 milijona. Razvoj dogodkov bo posledica stalnega povečevanja življenjske dobe, skromne rodnosti, ki pri nas že sedaj pada in razmeroma majhnega priseljevanja.
Pričakovano trajanje življenja naj bi se do leta 2060 iz sedanjih dobrih 80 let za ženske povečalo na skoraj 90 let, za moške pa iz sedanjih 75 na okoli 84 let. Za ženske pri nas tako pričakovano trajanje življenja dosega evropsko povprečje, pri moških pa za evropskim povprečjem zaostaja za okoli pol leta.
Za rodnost je vse do leta 2060 predviden rahel porast. Vrednost celotne rodnosti se bo od sedanje vrednosti, ki je 1,32 otroka na žensko, povečevala in se do leta 2060 povečala do vrednosti 1,52 otroka na žensko. Povprečna starost mame v Sloveniji ob rojstvu otroka je v Sloveniji za nekaj mesecev višja kot v drugih članicah, tako pa naj bi po napovedih bilo tudi leta 2060.
Manj bo torej mladih in vse več starejših. Močneje se bo povečevalo število prebivalcev v starosti, ko se ljudje upokojujejo, število mladih pa se bo krčilo. Deleža oseb, starih so 14 let in med 15 in 59 let, se bosta v drugi polovici stoletja zmanjšala za 1,1 odstotnih točk oziroma za 16,7 odstotnih točk, deleža oseb, starih 60 let in več ter 80 let in več, pa se bosta povečala za 17,8 odstotnih točk oziroma za 10,6 odstotnih točk.
Svet kot vas s 100 prebivalci
Če si prebivalstvo sveta predstavljamo kot vas s 100 prebivalci, bi bila približno taka: prebivalstvo vasi bi sestavljalo 61 Azijcev, 12 Evropejcev, 13 Afričanov, devet Južnoameričanov in prebivalcev Karibov in pet Severnoameričanov. Žensk bi bilo 50 in moških prav tako, 17 oseb bi bilo starih manj kot 18 let, 83 oseb pa 18 let in več. 48 oseb bi živelo z manj kot dvema ameriškima dolarjema na dan, 20 z manj kot ameriškim dolarjem na dan.
48 oseb ne bi imelo dostopa do osnovne sanitarne opreme, 25 oseb bi živelo v stanovanjskih razmerah, ki ne dosegajo standardov, 16 oseb ne bi imelo dostopa do varne pitne vode, 16 oseb ne bi znalo brati in pisati, 14 oseb bi trpelo zaradi podhranjenosti. Osem oseb bi imelo doma dostop do interneta, ena oseba bi imela aids, šest oseb bi obvladovalo polovico celotnega bogastva vasi.
KOMENTARJI (67)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.