Poslanci DZ so po 12-urni razpravi z 53 glasovi za in 22 proti potrdili vladni predlog drugega rebalansa državnega proračuna. Poslanci so zavrnili vseh 27 predlaganih dopolnil, večinoma s strani opozicije, tri pa je predlagala tudi skupina koalicijskih poslancev Anton Rop (SD), Vito Rožej (Zares), Anton Anderlič (LDS).
Vlada je predlog drugega rebalansa letošnjega državnega proračuna sprejela 17. junija in ga nato vložila v državni zbor. Z rebalansom se proračunski primanjkljaj povečuje na 1,850 milijarde evrov oz. na pet odstotkov BDP, medtem ko naj bi javnofinančni primanjkljaj znašal 5,5 odstotka BDP.
V državni proračun se bo po novem letos predvidoma steklo 7,920 milijarde evrov, kar je 863 milijonov evrov manj od zdajšnjih načrtov in 617 milijonov evrov manj kot lani.
Odhodki pa se v primerjavi z veljavnim proračunom zmanjšujejo za 157 milijonov evrov na 9,760 milijarde evrov. Zagotavlja se tudi prenos dodatnih 125 milijonov evrov v pokojninsko blagajno zaradi izpada vplačil v omenjeno blagajno v luči gospodarske krize.
Rebalans zaradi upada dohodkov
Minister za finance Franc Križanič je ob predstavitvi rebalansa v državnem zboru dejal, da je vlada drugi letošnji rebalans predlagala zaradi upadca proračunskih prihodkov in tudi varčevanja. Razlog za upad prihodkov je manjša gospodarska rast in tudi drugačne napovedi za naprej, kot so bile ob prvem rebalansu proračuna. Ob prvem rebalansu so bile namreč napovedi, da bo gospodarska rast stagnirala, dejansko pa je upadla.
Predlog rebalansa proračuna RS za leto 2009 - splošni del
Predlog rebalansa proračuna RS za leto 2009 - posebni del
Sicer pa je ta rebalans bolj "tehničen rebalans", saj ni vsebinskih sprememb, je ob predstavitvi povedal Križanič. Po rebalansu bo 1,8 milijarde javnofinančnega primanjkljaja, kar znaša okoli pet odstotkov bruto domačega proizvod (BDP).
V novem rebalansu bodo tako morali upoštevati upad prihodkov za 863 milijone evrov (8,7 odstotka). Največ upada prihodkov je iz naslova davka na dodano vrednost DDV (okoli 400 milijnov evrov), davkov pravnih oseb (okoli 200 milijonov evrov). Zaradi krize so morali za ukrepe odhodke povečati za 125 milijonov evrov, kar pomeni, da so ministrstva za ostale odhodke morala privarčevati 228 milijonov evrov.
Učinki prvega rebalansa bi se morali poznati v prvih poletnih mesecih
Vlada je prvi letošnji rebalans proračuna že sprejela, učinki pa bi se morali poznati v prvih poletnih mesecih, je pojasnil Križanič. Če se učinki ne bodo poznali, bo treba jeseni sprejeti še en rebalans.
Pahor: Petodstotni primanjkljaj je ob strukturnih reformah možno zmanjšati v treh letih
Predsednik vlade Borut Pahor je poslancem ob začetku današnje izredne seje DZ o drugem rebalansu letošnjega proračuna predstavil vzroke za pripravo rebalansa. "V prvem četrtletju letos se je gospodarska kriza v Sloveniji še poglobila, bruto domači proizvod se je glede na zadnje lansko četrtletje znižal za 6,4 odstotka," je spomnil premier. Ključen razlog sta bila padec izvoza in investicij.
Spremenjene razmere so zahtevale nižjo oceno prihodkov v vseh blagajnah javnega financiranja in prilagoditev odhodkov.
Skupni obseg potrebnega znižanja izdatkov so določili prek ocene najvišjega možnega primanjkljaja, ki ne bo ogrozil stabilnosti javnih financ. Vlada je presodila, da pet odstotkov BDP v dveh do treh letih, odvisno od hitrosti gospodarskega okrevanja, še zagotavlja znižanje primanjkljaja pod tri odstotke. To bo mogoče ob restriktivni odhodkovni politiki, ki bo zahtevala tudi strukturne reforme, je dodal premier.
KOMENTARJI (66)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.