Vse do sedaj izglasovane nezaupnice predsednikom vlad

Že prvo vlado Republike Slovenije je doletela konstruktivna nezaupnica: leta 1992 je po dveh letih na premierskem stolčku Lojzeta Peterleta zamenjal Janez Drnovšek, ki je na čelu države ostal še dva mandata – vse do leta 2000, ko je tudi sam prejel nezaupnico, ki jo je povezoval z razrešitvijo desetih ministrov ljudske stranke.

"Kdo je za predlog predsednika vlade? 31. Kdo je proti? 55. Ugotavljam, da predlog predsednika vlade ni bil sprejet," je bilo aprila 2008 slišati v hramu demokracije. "Zame je to neke vrste olajšanje, mislim pa, da je slabo za državo," pa je takrat dejal Drnovšek.

S stališčem, da je zgolj in samo zaupnica koristna za državo, je svoje mesto predsednika vlade leta 2011 skušal obdržati tudi Borut Pahor, ki se je na čelo države zavihtel tri leta pred tem. Parlamentiranje poslancev, ali naj Pahorjeva vlada obstane ali pade, pa je trajalo debelih osem ur.

"Bil sem zraven, ko se je rodila Slovenija, in danes, 20 let kasneje. Takrat in danes sem mislil, da je rojena pod srečno zvezdo," je zdajšnji predsednik republike dejal septembra 2011.

A zvezde Pahorju niso bile naklonjene. S 36 glasovi za in 51 proti – podporo sta mu odrekli tudi koalicijski LDS in DeSUS ter večina stranke Zares – je namesto zaupnice prejel zaušnico.

"SDS bo od zdaj naprej, ko je bila nezaupnica izglasovana in ko teh dilem ni več, vse sile usmerila v združevanje moči," je takrat zatrjeval Janez Janša.

In Janša je po prvih predčasnih volitvah v Sloveniji z NSi, SLS, DeSUS in Državljansko listo (DL) leta 2012 prevzel oblast, a ga je po dobrem letu dni nasledila Alenka Bratušek. Po izdanem poročilu KPK, ki je prvaku SDS očital za 210.000 evrov nepojasnjenega premoženja, je Janševo koalicijo najprej zapustila Državljanska lista. Ta je takrat postregla s podobnimi argumenti, kot jih ima opozicija danes: da je trenutna vlada uveljavljanje volje enega moža.

"Ne vlada, ne ministri, ne koalicija, ne poslanci koalicijskih strank – za Državljansko listo je bil problem predsednik vlade, ki se je znašel pod neznosnim bremenom ugotovitev KPK. Povsem jasno in nedvoumno se je postavil na mesto sončnega kralja: koalicija, to sem jaz; vlada, to sem jaz; država, to sem jaz," je ob tem izpostavil predsednik DL Gregor Virant.

Sledil je še izstop stranke DeSUS. "Imam mandat, da se pogovarjam glede drugačne koalicije in da tudi podpiramo vložitev konstruktivne nezaupnice," je dejal Karl Erjavec. Ta je s 55 glasovi podpore tudi uspela in kot hišico iz kart porušila Janševo vlado. Da je novi-stari prvi mož DeSUS danes, sedem let kasneje, bolj kot Janševi naklonjen Koaliciji ustavnega loka (KUL), pa ni niti skrivnost niti presenečenje.