Golob: Vse bolnike smo že poklicali in uvrstili nazaj na seznam

Poslanca NSi Janeza Ciglerja Kralja je na današnji redni seji v Državnem zboru zanimalo, ali se odgovorni zavedajo, da odločajo o življenju in smrti nekaterih od teh ljudi, ki so jim izbrisali veljavne termine za zdravstvene storitve. Kot je dejal, na seji odbora za zdravstvo prejšnji teden niso izvedeli, kdo bo prevzel odgovornost za izbris, ampak zgolj to, da naj bi bil kriv sistem. Roberta Goloba je med drugim vprašal, kaj namerava storiti, da ljudem v tej negotovosti povrne zaupanje v zdravstveni sistem in v njegovo središče postavi bolnika, čakajočim pa povrne mesto v čakalni dobi.

Premier je med drugim odgovoril, da je v tem primeru šlo za večjo napako, da pa ni šlo za enega krivca, ampak za sistem zbiranja, kako ravnajo, ko nekdo iz katerega koli razloga ne pride na naročen termin. Kot je zatrdil, so v tem času že poklicali vse bolnike in jih postavili nazaj na isto mesto v vrsto. Ob tem verjame, da bodo na vrsti celo prej, kot bi bili sicer, saj so se čakalne vrste skrajšale, "ker so bili izbrisani tudi tisti iz čakalnih vrst, ki so bili tam po nepotrebnem".

'Zaradi izbrisov so vsi na boljšem'

Priznal je, da je šlo za napako. "Ampak iz nje smo se nekaj naučili in smo jo popravili in hitrost poprave napake je ključna," je bil prepričan premier. Po njegovih navedbah se je izbrisalo 26.000 vnosov, med njimi torej vsaj 20.000 upravičeno, zaradi česar so "vsi na boljšem".

Premier se je strinjal, da je organizacija enako pomembna kot denar za zdravstvo. Zato so se po njegovih besedah tudi lotili tega vprašanja in bodo predvidoma januarja ali februarja pripravili poseben zakon o informatizaciji zdravstva, da bodo imeli prave podatke za učinkovito organizacijo sistema.

Na vprašanje Ciglerja Kralja, koga bodo obravnavali v zdravstvenem zavodu, če bosta na termin prišla dva hkrati, eden pa bo brez veljavne napotnice, je Golob odgovoril, da se po njegovih informacijah takšen hipotetičen primer še ni zgodil. Pojasnil je, da imajo vsi zdravstveni zavodi jasne usmeritve, da se tiste, ki so bili prikrajšani za svoj termin, obravnava prednostno. Po njegovih besedah se sicer v vladi ne morejo ukvarjati z organizacijo logistike obveščanja, lahko pa bdijo nad tem, da bolniki ne bi bili obravnavani neustrezno. V tem primeru bodo, kot je napovedal, ukrepali.

Na ministrstvu so namreč z oktobrom znova vzpostavili med epidemijo covida-19 ustavljeno storitev brisanja terminov zdravstvenih storitev s čakalnih seznamov, ki se jih bolniki niso udeležili in se niso opravičili. Pri tem pa je bilo oškodovanih 5977 oseb, ki se zaradi prenaročanja ali trajne napotnice, na katero je vezanih več terminov, "pregleda v prihodnosti" tako še niso mogli udeležiti.

Bešič Loredan pričakuje, da bodo prvi ukrepi za stabilizacijo zdravstva zaživeli z novim letom

Predstavniki Ministrstva za zdravje, ZZZS in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije so danes na Brdu pri Kranju izvajalcem zdravstvenih storitev predstavili novosti iz novih zakonov za stabilizacijo zdravstva. 

Kot je na novinarski konferenci ob robu srečanja najavil minister za zdravje, so podlage za delo v prihajajočem letu "v celoti definirane, vse poti so odprte, izgovorov ni več". Podlago za to dajejo julija letos sprejeti interventni zakon za stabilizacijo zdravstva in jeseni sprejeti t. i. covidni zakon ter ustrezni podzakonski akti. Nekatere od njih je za uvedbo ukrepov v praksi treba sicer še uskladiti in sprejeti. Minister je pri tem, pa tudi pri morebitnih popravkih oz. uskladitvah rešitev, napovedal sodelovanje z vsemi deležniki: "Iščemo skupne poti, delamo skupaj in to se tudi vidi v naših rezultatih. Tako želimo iti tudi naprej, posebej pri digitalizaciji, ki bo drugi velik korak, pa tudi pri dokončni ureditvi nujne medicinske pomoči v Sloveniji, kjer bomo ločili dejavnost nujne medicinske pomoči oz. urgentne medicine od dejavnosti družinske medicine." 

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) podpirajo vse ukrepe, ki so usmerjeni v dobrobit zavarovanih oseb. Kot je naznanila generalna direktorica Tatjana Mlakar, bo ZZZS skladno z ukrepi mesečno spremljal realizacijo ukrepov in podatke objavljal, da bodo izvajalcem zdravstvenih storitev, ministrstvu, ZZZS in združenju osnova za morebitne prilagoditve ukrepov.

Glede na podatke, ki kažejo, da se opravljanje zdravstvenih storitev še ni vrnilo na raven pred epidemijo covida-19, je Mlakarjeva menila, da bo treba naslednje aktivnosti usmeriti tudi v drugačno organizacijo delovnih procesov, "kjer zagotovo obstajajo možnosti rezerve". "Vsi deležniki v zdravstvu moramo najti pristojnost, s katero bomo ohranili ta naš model zdravstvenega varstva v Sloveniji, za katerega upravičeno trdimo, da je med boljšimi v svetu. Res pa je, da smo ga sistemsko nekoliko zanemarili in zaradi tega pač prišli do trenutnega stanja," je sklenila.

Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar je poudaril, da še nikoli ni bilo toliko možnosti za opravljanje dela v zdravstvu. Izpostavil je, da je število zdravstvenih delavcev v slovenskih bolnišnicah po nekaterih primerjavah blizu evropskega povprečja, zato so ukrepi za izboljšanje produktivnosti dela resnično potrebni. "Mislim, da se moramo v tem trenutku vsi potruditi, da z bolj intenzivnim delom zagotovimo skrajšanje čakalnih dob in osebnega zdravnika za vse državljane Slovenije," je povzela.

Možnosti dodatnega plačila za zaposlene s podjemnimi pogodbami?

Pintar je ob tem izpostavil težavo nekaterih zdravstvenih storitev, ki so podplačane in zato manj zanimive za zasebne izvajalce. Tudi pri teh storitvah bodo morali javni zdravstveni zavodi pri pripravi podjemnih pogodb za morebitno dodatno delo izhajati iz osnovnih cen storitev. "Bojimo se, da so pričakovanja zdravnikov in zdravstvenih delavcev glede cene po podjemnih pogodbah nad tem, kar lahko glede na cene zdravstvenih storitev plačamo," je dodal. Nekoliko bo plačilo sicer izboljšala oprostitev plačila davka pri dodatnem delu zdravstvenih delavcev po podjemni pogodbi.

Na vprašanje, ali torej obstaja možnost kasnejšega dviga plačil prek podjemnih pogodb, je Bešič Loredan odgovoril, da bodo počakali do 31. marca, ko pričakujejo prve podatke o učinkih sprejetih ukrepov. Poudaril je, da imajo na voljo vse pravne podlage, da po potrebi stimulirajo tam, kjer bodo ugotovili, "da zadeva ne teče". Sicer pa bodo po ministrovih besedah na podlagi pridobljenih podatkov o izvajanju ukrepov s 1. januarjem 2024 morda na sistemski ravni uvedli nov sistem plačevanja oz. vrednotenja zdravstvenih storitev.

Mlakarjeva je dodala, da na ZZZS zdravstvene izvajalce že dlje časa pozivajo, da vzpostavijo sistem evidentiranja stroškov po storitvah oz. lastne obračunske evidence, kar je osnova za izmenjavo stališč in "na nek način mogoče za pogajanja pri pripravi sprememb modelov plačevanja".

Med posvetom so udeleženci opozorili tudi, da ukrepi nagrajevanja ne vključujejo zaposlenih v domovih za starejše. Minister je zagotovil, da bodo uredili tudi to.