Večina samomorilcev pri nas se obesi

Slovenija se uvršča med šest samomorilno najbolj ogroženih držav v svetu, medtem ko se po podatkih iz leta 2007 po številu samomorov uvršča na tretje mesto v EU.

V zadnjih petdesetih letih je po podatkih Statističnega urada RS (Surs) v Sloveniji zaradi samomora umrlo skoraj 27.000 ljudi, kar pomeni, da je vsakih 16 ur zaradi samomora umrl en človek.

V zadnjem desetletju je pri nas za posledicami samomora umrlo povprečno 524 ljudi na leto, od tega 405 moških in 119 žensk, medtem ko jih v svetovnem merilu vsak dan umre približno 3000.

Povprečna starost umrlega zaradi samomora je skoraj 51 let, kar je dve desetletji manj od povprečne starosti osebe, ki umre naravne smrti. Precej nižja je starost tistih, ki so poskušali storiti samomor, a so dejanje preživeli, pojasnjujejo na Sursu.

V Sloveniji je samomor pri otrocih, mlajših od 15 let, redkejši, sicer pa se število samomorov s starostjo povečuje. Glede samomora starostniki pri nas predstavljajo zelo ogroženo skupino, saj je po številu samomorov med ljudmi, starejšimi od 65 let, Slovenija prva na svetu. Po podatkih raziskav WHO je smrt zaradi samomora pri starejših ljudeh najpogosteje posledica depresije. Lani se je pri nas za samomor sicer odločilo največ prebivalcev, starih med 40 in 59 let.

Samomorilnost v Sloveniji ni na vseh območjih enako intenzivna. Razlike glede pogostosti samomorov v posameznih regijah so zelo velike, med severovzhodno in jugozahodno Slovenijo več kot trikratne. V zadnjem desetletju je najvišji koeficient samomorilnosti na severovzhodu države, proti jugozahodu pa se zmanjšuje. Najbolj prizadete regije so tako Prekmurje, Štajerska, Koroška in Dolenjska.

Velik pomen pravočasne pomoči

Večina tistih, ki so sami končali svoje življenje, se je za to odločila zaradi družinskih in osebnostnih kriz ali zaradi neprepoznane in nezdravljene depresije, kažejo raziskave.
V Društvu DAM, društvo za pomoč ljudem z depresijo in anksioznimi motnjami, so ob tej priložnosti poudarili pomembnost tega, da ljudje v stiski pravočasno poiščejo in prejmejo ustrezno pomoč.

Zaskrbljujoče število samomorov bi bilo po njihovem namreč lahko manjše, če bi bili ljudje bolj pozorni na zgodnje opozorilne znake za samomor pri svojih najbližjih in če bi te znake vzeli resno. Ob tem so opozorili, da prav zaradi stigmatizacije duševnih težav ljudje v stiski pogosto ne spregovorijo o svojih tegobah in zato ne prejmejo ustrezne pomoči.

Na samomor kot enega večjih problemov razvitega sveta so opozorili tudi v društvu Ozara, nacionalnem združenju za kakovost življenja. Zapisali so, da Slovenija kljub rahlemu upadu v zadnjih letih ostaja prav pri vrhu lestvice držav z največ samomori, med najbolj ogroženimi pa so ljudje s težavami v duševnem zdravju.

Ozara sicer skupaj z Inštitutom za varovanje zdravja, Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora, društvom Altra in novinarji pripravlja tudi priročnik za bolj odgovorno poročanje o samomoru.

Da bodo na to problematiko opozorili nekoliko drugače, pa so se odločili v amaterski gledališki skupini Kulturnega društva Pameče Troblje pri Slovenj Gradcu. Na odrske deske namreč postavljajo uprizoritev prvega slovenskega nadrealističnega romana s humornimi primesmi "Tunel, trgovina s samomorilskimi pripomočki".

Prav zaradi velike stopnje samomorilnosti, pa je izjemno pomembno, da človeka s tem namenom prepoznamo čim prej. Obstaja namreč nekaj zelo značilnih opozorilnih znakov.