'Vsaka neizvršena odločba ustavnega sodišča je črna pika'

Accetto je znova spomnil, da spoštovanje pravne države pomeni tudi spoštovanje odločb ustavnega sodišča. Meni, da je nepredstavljivo in problematično, da naslovniki odločb, pogosto DZ ali lokalne skupnosti, ne reagirajo, kot bi morali, oziroma tako kot predvideva ustavno sodišče in zahteva načelo pravne države.

"Če najvišje sodišče v državi ugotovi, da je treba neko zakonsko ureditev spremeniti in za to zakonodajalcu postavi rok, je nepredstavljivo, da bi nosilec oblasti rekel, če mi bo uspelo, bom, če ne, pa ob prvi priliki," je orisal. Ob koncu lanskega leta je bilo neuresničenih odločb 25, med njimi pa je osem takih, pri katerih ustavno sodišče ni samo določilo načina izvršitve.

Tudi v luči nedavno sprejete dopolnilne odločbe glede sodniških plač za sodnike rednih sodišč, s katero je ustavno sodišče določilo način izvršitve odločbe o neustavnih plačah, je Accetto izpostavil, da je treba vsako odločbo spoštovati, še toliko bolj pa je občutljiva reakcija oziroma pomanjkanje ustrezne reakcije zakonodajalca.

Tako je po njegovih besedah določitev načina izvršitve delno naslovila ugotovljeno protiustavnost, ki jo je nespoštovanje prvotne odločbe po oceni ustavnega sodišča še poglabljalo. Se je pa ob tem ustavno sodišče zelo dobro zavedalo, da je to lahko zgolj začasna rešitev, ki služi tudi kot dodaten razlog, da nosilci oblasti, ki bi se morali že odzvati na prvotno odločbo, to končno tudi storijo. "Ta odločitev ne misli obveljati za večne čase, prej ko bo nadomeščena, prej bodo vsi sodniki ustavnega sodišča tudi sami pomirjeni," je dodal.

Na vprašanje, ali neodzivnost zakonodajalca pripelje do bolj aktivistične drže ustavnega sodišča, pa je predsednik slednjega odgovoril, da gre za "partnerstvo dveh problemov". "Ker je prišlo do nespoštovanja odločb, ustavno sodišče vendarle razmišlja malo bolj, kot bi morda v sistemu, kjer bi se zakonodajalec vedno zelo hitro odzival, ali je treba za čas do reakcije zakonodajalca vsaj začasno urediti neko področje delovanja," je pojasnil. Če pa je sodišče soočeno s tem, da bi lahko sama odločitev pripeljala do še bolj protiustavne ureditve, tega ne more brezbrižno storiti, je prepričan Accetto.

Po njegovih besedah slovensko ustavno sodišče primerjalno gledano velja za eno od sodišč, ki je zelo obremenjeno, kar je povezano tudi s tem, da ima zelo širok nabor pristojnosti.

Ob koncu leta 2013 še 150 nerešenih zadev, starejših od dveh let

V zadnjem letu so spet opazili rahel upad pripada zadev, a številka je še vedno visoka. "Vsaka zadeva zahteva svoj čas in vse skupaj pomembno bremenijo ustavno sodišče," je prepričan.

Pri obvladovanju tako visokega pripada zadev je pomembno, da čim prej sprejmejo vsebinske odločitve, po drugi strani pa tudi, da čim prej ugotovijo, katerih zadev ne bodo sprejeli v obravnavo ali jih bodo zavrgli.

Na ustavnem sodišču si prizadevajo, da bi v letošnjem letu rešili vse nerešene zadeve, ki so starejše od dveh let. Ob koncu lanskega leta je bilo namreč takih še 150.

Ponovil je, da v zadnjih letih rešujejo več zadev, kot jih prejmejo, a ne na način, ki bi bil na dolgi rok vzdržen. "Vedno znova črpamo vse mogoče notranje rezerve tudi pri prizadevnosti in požrtvovalnosti vseh sodelujočih," je poudaril.

Zato naj po njegovih besedah tudi nosilci oblasti prevzamejo svoj del odgovornosti in razmislijo o prilagoditvi ureditve obravnavanja zadev, pa tudi o omogočanju razmer za delo. Ob tem je pozdravil, da na ministrstvu za finance pripravljajo rešitve, ki bodo verjetno omogočile dodatno prostorsko in kadrovsko okrepitev.

Med pozitivnimi dimenzijami delovanja ustavnega sodišča pa je navedel tudi sodelovanje z osnovnimi in srednjimi šolami. Ustavni sodniki so obiskali 26 osnovnih šol in se z učenci tretje triade pogovarjali o pomenu spoštovanja ustave in delu ustavnega sodišča.