'Vsaka izkopana luknja polna kosti'

Vladna komisija za prikrita grobišča je s sondiranjem na Pohorju zaključila tridnevno delo na območju Maribora in okolice. Vodja evidentiranja lokacij Mitja Ferenc je povedal, da so na Pohorju na podlagi pričevanj tamkajšnjih prebivalcev zabeležili okoli 15 lokacij, razen ene pa so se domneve že lani izkazale za resnične. "Opravili smo delo še na tistih lokacijah, kjer lani nismo utegnili, ter na Arehu, kjer je bila praktično vsaka izkopana luknja polna kosti," je dejal Ferenc.

O žrtvah je Ferenc dejal, da gre po pričevanjih ljudi za domačine, tako Slovence kot pripadnike nemške manjšine, ki so bili na te lokacije pripeljani iz taborišča v Kidričevem. "Na lokacijah na Arehu pa domnevamo, da so bili poleg njih tudi ljudje iz ostalih republik nekdanje skupne države, predvsem srbskih in črnogorskih četnikov, o čemer pričajo podatki ene od živih prič takratnih dogodkov, ki se je od tukaj uspela rešiti," je povedal vodja evidentiranja.

Ob tem je dodal, da pri tokratni akciji ne gre za preštevanje žrtev, pač pa s sondiranjem skušajo potrditi obstoj posameznih grobišč, kar naj bi bila podlaga za odločitev o tem, ali se bo v prihodnje šlo v izkop posmrtnih ostankov, ali pa se bo na njih zgolj uredilo spominsko obeležje.

Sicer pa s tem delo komisije še zdaleč ni zaključeno, poudarja Ferenc. Ta obžaluje, da so lahko z delom začeli šele sredi avgusta. Kot je dejal, so bili rezultati njihovega dela "na žalost dokaj uspešni", saj se je potrdilo, kar so domnevali za to območje. V bližnji prihodnosti načrtujejo še sondiranje 19 kraških brezen v prvi polovici septembra ter lokacije v bližini taborišča Kidričevo, za kaj več pa bo letos verjetno zmanjkalo časa.

Še vedno prisoten strah pred maščevanjem

Tudi tokrat so članom komisije na Pohorju s svojim vedenjem skušali pomagati lokalni prebivalci, ki se spominjajo povojnih dogodkov. Med takimi je bil tudi Franc Ačko, ki pa pred mediji ni bil preveč zgovoren, češ da se povojnih grozot nerad spominja. Njegovo zadržanost pa gre verjetno deloma še vedno pripisati tudi strahu pred maščevanjem.

Bolj zgovoren je bil Martin Kostrevc, ki je že pred prihodom vladnih preiskovalcev sodeloval pri postavitvi križev v spomin žrtvam povojnih pobojev, pozneje pa se je s pričevanji ljudi, ki jih je zbiral že nekaj časa, priključil ekipi zgodovinarja Ferenca. Kot je dejal, nikoli ne bo jasno, koliko je na Pohorju dejansko mest, kjer so se dogajali povojni poboji. Žrtve pa so po njegovih besedah bili predvsem Mariborčani in okoličani.

"Ve se, kdo so bili storilci teh strahotnih zločinov, in nekateri med njimi so še živi," je še dejal Kostrevc in na vprašanje, ali bi morali za zločine odgovarjati, dodal, da verjetno že sami trpijo dovolj, ko spremljajo medijsko poročanje o krutih dogodkih po vojni.

Sporazum s Hrvaško na mrtvi točki

Ob preiskavi prikritih povojnih grobišč je zaradi domnevnega velikega števila hrvaških žrtev znova postalo aktualno vprašanje sklenitve sporazuma med Slovenijo o Hrvaško o urejanju vojnih grobišč. A so pogajanja med državama očitno obstala na mrtvi točki, saj tako Slovenija kot Hrvaška druga drugi očitata, da na pobude za sklenitev sporazuma ne odgovarjata.

Kot so sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je pristojno za tovrstne sporazume, je vlada predlog sporazuma med Slovenijo in Hrvaško sprejela že leta 2003. Ministrstvo je še isto leto zaprosilo hrvaško stran za imenovanje delegacije, ki naj bi uskladila besedilo. Odgovor s hrvaške strani so dobili v letu 2005, v katerem so sicer izrazili pripravljenost za usklajevanje besedila sporazuma in za imenovanje delegacije, kar pa se do danes še ni zgodilo.