'Vsaka družba je močna toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen'

Kljub temu, da v Sloveniji ves čas govorimo o gospodarski rasti, revnih ni nič manj. Pod pragom revščine živi že skoraj 270.000 Slovenk in Slovencev, to je vsak osmi državljan oziroma državljanka. Med njimi je tudi veliko otrok. Največ, kar 90.000, je upokojencev, kar 52.000 pa je takih, ki delajo, a imajo tako nizke dohodke, da iz pesti revščine nikakor ne morejo.

Da nekdo živi pod pragom revščine, se šteje, če neto dohodek na odraslega člana gospodinjstva znaša 662 evrov ali manj. Revščine pa bi bilo v Sloveniji še veliko več, če ne bi imeli socialnih transferjev. V tem primeru bi bil reven že vsak četrti Slovenec, kar je zaskrbljujoče število. Še bolj problematična pa je socialna izključenost, takih je kar 326.000, torej vsaka šesta oseba.

Prostovoljna humanitarna društva in organizacije imajo pri zmanjševanju revščine in pomoči revnim zelo veliko vlogo. Ena izmed takih je tudi organizacija Humanitarček, ki pa ni povsem običajna organizacija: "Naša osnovna filozofija je, da denarja ne želimo zbirati. Mi dobrodelnost in humanitarnost vidimo v malih dejanjih in v tem, da pristopiš k človeku ter mu pomagaš s točno določeno stvarjo, in upam da nas to dela drugačne,'' delovanje društva opiše predsednica Ninna Kozorog. Poleg tega, da predstavlja pomemben člen v Humanitarčku, je tudi zdravnica in velikokrat je revščini priča tudi v čakalnici: ''Prva stvar, ki se jo opazi, so starejši ljudje brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ljudje si tega več ne morejo privoščiti in taki osebi v dobri veri napišeš terapijo, ogromno zdravnikov pa ne pomisli, ali si bo taka oseba terapijo z doplačilom 20 evrov sploh lahko privoščila, ogromno je tudi skrite revščine,'' pripoveduje.

Vse te ljudi, ki se vsakodnevno borijo z revščino, pa Kozorogova in Anita Ogulin poznata po imenih: ''Za nobeno družbo to ni dobro, vsaka družba je močna toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen. Je pa resnično zaskrbljujoče za prihodnost otrok in vseh nas, da pravzaprav takim ljudem sodimo. Sodimo ljudem, ki ne zmorejo, ne znajo, so bolni in jih na ta način izključujemo,'' opozarja gospa Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Moste Polje.

Takšne sodbe je na lastni koži občutila tudi Irena Jerak, babica malega Krisa, ki je Slovence povezal tako močno, kot jih že dolgo noben ni. ''Težko je, predvsem je težko, ker noben ne razume, kako težko je imeti tako bolezen v družini. Negativne komentarje velikokrat berem, pa čeprav to zame ni dobro, ampak enostavno ne moreš mimo tega.''

Celotnemu pogovoru pa lahko prisluhnete v priloženem videu.