Preveč nesreč v gorah: reševali očeta in hčerki

Helikopter Slovenske vojske je z ekipo za helikoptersko reševanje sredi popoldneva reševal na Prisojniku, kasneje pa še na dveh krajih. Na Prisojniku je najstniku na glavo padel kamen, zato je izgubil ravnotežje, padel in zdrsnil nekaj deset metrov nižje. Kot je pravilno, je uporabljal čelado, so sporočili s Policijske uprave (PU) Kranj.

Na območju Komne je nato helikopterska ekipa prihitela na pomoč planincu, ki si je pri padcu poškodoval glavo. Na Svinjaku, ki se dviguje nad dolino reke Soče blizu Bovca, pa so reševali padalca.

Na klasičen način – torej peš – so se gorski reševalci podali na območje Male Mojstrovke, kjer so se izgubili trije planinci, ki jih je prehitela tema, so navedli na PU Kranj. Na Upravi RS za zaščito in reševanje so primer pojasnili natančneje: "Planinka je sporočila, da pogreša moža in hčeri, ki so pozno popoldne odšli v hribe, na Malo Mojstrovko. Gorski reševalci GRS Bovec so nepoškodovane planince našli tik pod vrhom Male Mojstrovke, kjer so obtičali zaradi teme. Pomagali so jim sestopiti do prelaza Vršič, kjer so imeli parkiran avtomobil."

Na planini Razor pa so reševalci pomagali planincu s poškodbo noge, prav tako na klasičen način, so včerajšnji dan v hribih povzeli na PU Kranj, ob tem pa še spodbudili k previdnosti in odgovornim odločitvam. "Vsak zase ve, do kam in koliko zmore. Ne podcenjujte tega!"

Kljub preventivi še vedno preveč nesreč v gorskem svetu

Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) so znova opozorili, da se morajo gorski reševalci skoraj  vsak dan odzvati na klic ponesrečenih planincev: "Letos so našteli 375 intervencij (lani jih je bilo v celem letu  483), kar niso nič kaj spodbudne številke – kljub vsem preventivnim dejavnostim. Za varno pot sta nujna načrtovanje planinske ture in upoštevanje osnovnih nasvetov za obiskovanje gora. Eden med njimi je tudi ta, da je treba pred načrtovanjem preveriti, ali je planinska koča odprta. Če želite prespati v njej, pa jo je nujno pravočasno rezervirati."

Strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi je ob letošnji statistiki nesreč izpostavil: "V 375 intervencijah je bilo 144 posameznikov nepoškodovanih, 67 lažje in kar 111 težje poškodovanih. 28 posameznikov je bilo lažje ali huje obolelih, 22 pa jih je žal umrlo.  Nič kaj spodbudno ni, da gorski reševalci na terenu še vedno srečujemo neprimerno opremljene posameznike, ki precenjujejo svoje sposobnosti. Z gora skoraj dnevno pospremimo planince, ki so obnemogli ali pa ne upajo sestopiti po poti, po kateri so prišli. Veliko je tujcev iz največjih alpskih držav, za katere bi pričakoval, da bodo premogli visoko stopnjo planinske ozaveščenosti."

V visoke hribe ali na daljše ture se odpravimo zgodaj zjutraj

Na ta način se izognemo morebitni hudi vročini – ta se obeta tudi ta konec tedna – saj smo zaradi nje hitreje utrujeni ali celo izčrpani. Ti dve stanji sta namreč 'odličen nastavek', da obnemoremo ali zaradi slabše koncentracije zdrsnemo ali se spotaknemo, pademo in se poškodujemo.

Drugič: z zgodnjo vrnitvijo v dolino zmanjšamo možnost, da nas ujame nevihta, ki je bolj značilna za popoldanski čas. Ne gre zgolj za to, da nevihto spremlja bliskanje, kar pomeni nevarnost, da nas – predvsem na izpostavljenih mestih – zadene strela. Nevihta v gorah je lahko sinonim za nagel preobrat oziroma padec temperature. Če jo spremlja še močan veter, so poletne razmere naenkrat podobne zimskim. Če nas nevihta preseneti v gorah, Matjaž Šerkezi svetuje, da sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov: "Sploh tam, kjer so jeklenice oziroma predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. S sebe odstranite vse kovinske predmete in jih ne odvrzite, ampak jih spravite na varno mesto, stran od sebe, saj jih boste po hudi uri potrebovali. Svetujemo, da se usedete na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in se oblečete v zaščitna oblačila. Pazite tudi, če imate na glavi čelado in ima ta kovinske zakovice. V tem primeru je bolje, da jo snamete z glave."

V takih primerih se izkaže, kako pomembno je, kaj imamo v nahrbtniku. S sabo je dobro imeti anorak in dodatna oblačila, ki jih ustrezno zaščitimo, da jih ne zmoči dež. Toplejši kos obleke je obvezna oprema vse poletje, saj nikoli ne vemo, kdaj bomo zaradi nevihte kje obtičali. Imejmo v mislih, da so nevihtne razmere težke tudi za reševalce, ki morda ne bodo mogli hitro k nam, zato bomo na pomoč morda čakali več ur.

Tretjič: če v gore odrinemo dovolj zgodaj, zmanjšamo možnost, da nas bo prehitela tema, kot se je zgodilo zgoraj omenjenim planincem na Mojstrovki.

V gore z ustrezno opremo

Omenjeni najstnik, ki mu je padel kamen na glavo in je nosil čelado, je primer, koliko objektivnih nevarnosti preži v gorah. Čeprav naredimo vse za svojo varnost, nas lahko vseeno doleti nesreča. Zato naj bo čelada obvezen kos opreme, ko se gibljemo v visokogorskem, skalnatem svetu. Slovenske gore so namreč zelo krušljive, kar potrjuje statistika. Letos se je zaradi odlomov skal ponesrečilo že več planincev, so že pred časom opozorili na PU Kranj. Poleg tega vedno poglejmo, kam bomo stopili oziroma za kaj bomo prijeli. Stopi in oprimki morajo biti trdni, ne majavi, sicer se lahko odlomijo in pademo.

Preudarno izberimo cilj in se nanj dobro pripravimo 

Planinci obnemorejo tudi, ker ne poiščejo natančnih informacij, kam se podajajo, kje točno poteka pot in kako zahtevna je. Ta scenarij se pogosto zgodi tistim, ki v upanju, da bodo hitreje prišli na vrh ali sestopili, iščejo bližnjice. A bližnjica je lahko tudi 'daljšnica'. Hitro se lahko zgodi, da izgubijo orientacijo in zaidejo. Iskanje prave poti jih tako zelo izčrpa, da ne zmorejo nadaljevati, ali pa se naenkrat znajdejo na težavnem, skalnatem terenu, ki mu niso kos. Zato Policija in PZS ves čas poudarjata in priporočata, da se držimo označenih poti. Če se nam kljub vsemu zgodi, da skrenemo s poti, se vrnimo nazaj po isti poti in poiščimo zadnjo markacijo.

Zato je, preden se odpravimo v hribe, na mestu premislek oziroma vprašanje, ali smo psihofizično dovolj dobro pripravljeni oziroma ali imamo dovolj kondicije, da bomo zmogli priti na vrh. Še pomembnejše pa je vprašanje, ali nam bo ostalo dovolj moči za sestop. Zadovoljstvo in lepi občutki, ki lahko napolnijo človeško dušo, so namreč popolni takrat, ko varno prispemo v dolino, ne ko dosežemo vrh oziroma cilj. Tako še danes odmevajo misli legendarnega slovenskega alpinista Nejca Zaplotnika, ki jih je ubesedil v svoji knjigi Pot: "Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi."

 Obisk visokogorja podoben lanskemu

 Po besedah PZS se za dosedanji del planinske sezone 2021 kaže dober obisk visokogorja, na nekaterih območjih zelo dober. Po drugi strani je za koče v sredogorju letošnja polletna sezona v povprečju slaba, a kljub vsemu nekatere koče poročajo o zelo dobrem obisku. "Posebej v visokogorju je opazno več tujcev glede na lansko situacijo. Začetek sezone je bil zaradi bolj spremenljivega vremena podpovprečen. Trenutne stabilnejše vremenske razmere in pregovorno večji interes Slovencev za obisk gora v avgustu pa pomenijo polno zasedenost koč, še posebno v dneh okoli prazničnega vikenda. To velja predvsem za najbolj obiskane koče v širši okolici Triglava," je izpostavil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.

 Covidne razmere v določeni meri omejujejo obisk planinskih koč, vendar je v visokogorskih kočah čutiti strpnost in sprejetost pogoja PCT, so ocenili na PZS: "To pomeni, da morajo biti obiskovalci koč preboleli, cepljeni ali testirani. V planinskih  kočah (kot v ostalih nastanitvenih objektih v Sloveniji) je zaradi covidnih ukrepov še vedno na voljo omejeno število  ležišč. Še vedno so obvezni uporaba maske v notranjosti koč, razkuževanje rok in ohranjanje medsebojne razdalje, če je le mogoče."

Rezervacijski sistem

 V letu 2021 je večina planinskih koč okoli Triglava pričela sprejemati rezervacije s pomočjo rezervacijskega sistema za planinske koče, so navedli na PZS.

Po njihovih besedah je sistem poenostavil delo oskrbnikom, hkrati pa tudi vsakemu posamezniku omogoča, da lahko kadar koli opravi rezervacijo po spletu ali jo po potrebi pravočasno spremeni. "Če so bila ležišča rezervirana, pa oseba ni prišla, ali odpoved ni bila javljena najkasneje 48 ur pred načrtovanim prihodom (to je do 17. ure dva dni pred prihodom), se obračuna strošek 11 EUR na noč na osebo," so pojasnili

 Tudi v planinskih kočah je možno koristiti turistične bone, vendar ne v vseh, zato se o tem prej pozanimajte pri upravljavcih planinskih koč, so še svetovali na PZS.