'Vsak prevožen kilometer nosi sporočilo, da je mir naša skupna odgovornost'

Že malo pred 8. uro so se kolesarji zbrali na Titovem trgu v Velenju, kjer so jih na njihovo skoraj 800-kilometrsko pot pospremili svojci, prijatelji, podporniki in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Sledilo je obvezno skupinsko fotografiranje, preden so pognali pedala in se odpravili na pot proti jugu. Po načrtih bodo danes prekolesarili 180 kilometrov in uvodni dan zaključili v Karlovcu na Hrvaškem. 

Nato jih bo pot v naslednjih dneh vodila do Bihaća na zahodu Bosne in Hercegovine, kjer se bodo pridružili članom tamkajšnjega Kluba ekstremnih športov Limit, ki podoben maraton organizirajo že 20. leto zapored. Skupaj bodo nato kolesarili prek Jajca in Sarajeva do Srebrenice na vzhodu BiH.

"Naša pot ni le športni izziv, temveč tudi pomembna misija ohranjanja spomina na tragedijo, ki se nikoli ne sme ponoviti. Vsak prevožen kilometer nosi sporočilo, da je mir naša skupna odgovornost," poudarjajo kolesarji. 

Celotno pot od Velenja do Srebrenice bo prekolesarilo sedem kolesarjev: Adnan Ajšić, Franc Puncer, Haris Hadžić, Ismet Softić, Stanko Pfaifer, Viktor Slatinek in Frančiška Krebs. 63-letnica je tudi prva ženska, ki se je udeležila tega podviga. Sicer pa je najmlajši član ekipe star 43 let, najstarejši pa 72. 

Na poti po Sloveniji jih bodo spremljali še nekateri velenjski kolesarji, ki se letos ne morejo udeležiti celotne poti. "Njihova prisotnost in podpora pa sta za nas izjemnega pomena, saj predstavljata povezanost naše skupnosti in skupno zavezanost k širjenju sporočila miru," so sporočili organizatorji. Na svojem profilu na Facebooku "Kolesarji Velenje" bodo objavljali podrobnosti s poti.

Letos bodo pokopali še 14 žrtev

V Srebrenici, ki je bila takrat pod zaščito Združenih narodov (ZN), so leta 1995 enote bosanskih Srbov pobile več kot 8000 Bošnjakov. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zločin opredelilo kot genocid. Doslej je bilo zaradi tega na tem sodišču in na sodiščih v BiH obsojenih več kot 50 oseb. Pokol v Srebrenici je za genocid razglasilo tudi Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ). 

Žrtve so storilci pokopali v množičnih grobiščih, ki so jih nato premeščali, da bi zakrili sledi zločina. Posmrtne ostanke nekaterih žrtev so po vojni zato našli na dveh ali celo treh lokacijah. Nekateri svojci so tako doslej pokopali le nekaj kosti svojih družinskih članov. Letos bodo pokopali še 14 žrtev, katerih posmrtne ostanke so uspeli identificirati. 

Najmlajša žrtev, ki bo pokopana letos, je 17-letni Beriz Mujić. "Njegove posmrtne ostanke so našli 28 let po njegovi smrti, ekshumirani so bili šele lansko leto, maja 2023," je za agencijo Anadolu pojasnila Emza Fazlić, predstavnica Instituta za pogrešane osebe Bosne in Hercegovine. Ubit je bil julija 1995 na območju Sućeske pri Bratuncu, njegove posmrtne ostanke pa so našli na območju občine Srebrenica. "Pokopan bo ob svojem bratu Hazimu, ki so ga pokopali že leta 2013," je dejala Fazlićeva. V genocidu je bil ubit tudi njun oče Omer. 

Maja letos je generalna skupščina ZN s 84 glasovi za, 19 proti in 68 vzdržanimi potrdila resolucijo, ki 11. julij razglaša za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. Resolucijo sta predlagali Nemčija in Ruanda, Slovenija pa je pri njej sodelovala skupaj s skoraj 40 državami. Za so glasovale vse nekdanje republike Jugoslavije razen Srbije.