Vsak peti otrok v gospodarsko razvitih državah živi v relativni revščini

Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) v svojem poročilu Grajenje prihodnosti: Otroci in cilji trajnostnega razvoja ugotavlja, da vsak peti otrok v gospodarsko razvitih državah živi v relativni revščini, eden od osmih pa se spopada s prehransko nepreskrbljenostjo.

To je prvo poročilo, ki se ukvarja s položajem otrok v 41 gospodarsko razvitih državah v odnosu do ciljev trajnostnega razvoja, in sicer tistih, ki so najpomembnejši za otrokovo dobrobit. Države razvršča glede na njihovo uspešnost pri doseganju ciljev ter raziskuje izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo pri doseganju globalnih zavez do otrok.

"Poročilo je budnica, ki sporoča, da napredek niti v gospodarsko razvitih državah ne doseže vseh otrok," je povedala Sarah Cook, direktorica Unicefovega raziskovalnega centra Innocenti. "Ni res, da višji dohodki avtomatsko ustvarjajo boljše pogoje za vse otroke, temveč lahko še poglabljajo neenakosti. Za zmanjšanje vrzeli in za napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja za vse otroke morajo ukrepati vlade v vseh državah."

Ključne ugotovitve v povezavi z izbranimi cilji trajnostnega razvoja za otroke in adolescente v gospodarsko razvitih državah so naslednje: 

Odprava revščine: v povprečju eden od petih otrok v gospodarsko razvitih državah živi v relativni dohodkovni revščini, vendar med državami obstajajo velike razlike. Tako na Danskem, Islandiji in Norveškem v relativni dohodkovni revščini živi eden od desetih otrok, v Izraelu in Romuniji pa 1 od treh.

Odprava lakote: v povprečju se s prehransko nepreskrbljenostjo v gospodarsko razvitih državah spopada eden od osmih otrok. Tudi tu so razlike velike. V Veliki Britaniji in ZDA eden od petih, v Mehiki in Turčiji 1 od treh.

Zdravje in dobro počutje: v večini gospodarsko razvitih držav je neonatalna umrljivost (število umrlih novorojenčkov, starih do 28 dni, na 1000 rojstev) močno padla, znižujejo se tudi stopnje samomorov med adolescenti, najstniških nosečnosti in uživanja alkohola. Eden od štirih adolescentov več kot enkrat tedensko poroča o dveh ali več težavah z duševnim zdravjem.

Kakovostno izobraževanje: tudi v državah, ki so se na tem področju najbolje odrezale – vključno z Japonsko in Finsko – okoli petina 15-letnikov ne dosega minimalnih zahtevanih stopenj znanja pri branju, računanju in znanosti.

Enakost spolov: v povprečju 14 odstotkov odraslih v 17 gospodarsko razvitih državah, zajetih v raziskavo, verjame, da je univerzitetno izobraževanje bolj pomembno za dečke kot za deklice, v večini teh držav je to prepričanje višje med moškimi.

Spet najvišje uvrščene skandinavske države

Sumarna lestvica 41 držav na višja mesta uvršča skandinavske države, Nemčijo in Švico, nižja mesta pa zasedajo gospodarsko manj razvite države kot so Romunija, Bolgarija in Čile. Prav vse države pa se pri vsaj dveh ali več ciljih uvrščajo v srednjo ali spodnjo tretjino.

Pri nekaterih indikatorjih, kot so dohodkovna neenakost, samoporočanje adolescentov o duševnem zdravju in debelost, napovedi sprožajo zaskrbljenost v večini gospodarsko razvitih držav. V dveh od treh držav, ki so bile zajete v raziskavo, najrevnejša gospodinjstva z otroki še bolj zaostajajo za povprečjem v primerjavi z letom 2008. V večini držav se povečujeta tudi stopnja debelosti med otroki, starimi 11 in 15 let in stopnja samoporočanja adolescentov o dveh ali več težavah z duševnim zdravjem na teden.

Slovenija daleč v ospredju

Kljub temu, da je mnogo držav pri številnih indikatorjih močno napredovalo, je med njimi še vedno moč zaznati velike razlike. Vseh teh razlik ni mogoče pojasniti z ravnjo nacionalnega dohodka: na primer Slovenija se pri številnih indikatorjih uvršča daleč pred gospodarsko bolj razvitimi državami, med tem ko ZDA na sumarni lestvici 41 držav zasedajo 37. mesto.

Glede na rezultate poročila Unicef oblikovalcem politik podaja naslednja priporočila: 

- Otroci naj bodo postavljeni v središče pravičnega in trajnostnega napredka. Izboljšanje blaginje vseh otrok je bistvenega pomena za doseganje pravičnosti in trajnostne naravnanosti.

- Noben otrok ne sme ostati pozabljen. Nacionalna povprečja pogosto skrivajo ekstremne neenakosti in hude pomanjkljivosti v skupinah na dnu lestvice.

- Zbiranje primerljivih podatkov je potrebno izboljšati – zlasti podatkov o nasilju nad otroki, razvoju v zgodnjem otroštvu, migracijah in spolih.

- Lestvice, ki države razvrščajo glede na indikatorje, naj bodo v pomoč pri prilagajanju odzivov nacionalnih politik. Nobena država se ni dobro odrezala na vseh kazalnikih blaginje otrok in vse države se soočajo z izzivi pri doseganju vsaj nekaj ciljev trajnostnega razvoja, ki so usmerjeni k otrokom.

- Zaveze h globalnemu trajnostnemu razvoju je potrebno spoštovati in si zanje prizadevati skupaj z drugimi državami.