Sredi dražbe dresa nogometnega virtuoza Lionela Messija smo. Cena podpisanega dresa je v nekaj urah iz začetnih 450 evrov narasla na 3500 evrov, danes smo na 3900 evrov. Dres Buffona je bil prodan za 3800 evrov, poleg tega je eden naših slovenskih športnikov prispeval 10 tisočakov. Pravzaprav je sodeloval na sami dražbi, a se dresu odrekel. In kar je najpomembneje, želel je ostati anonimen. Mi smo seveda želeli povedati, kdo je ta človek z ogromnim srcem. Prepričana sem, da si zasluži javno zahvalo, a je bil tako rekoč njegov pogoj, da njegovo ime zadržimo zase.
Samo ob dražbi Buffonovega podpisanega dresa smo tako zbrali 13.800 evrov. Kupila ga je Avtohiša A2S iz Celja. In tudi oni si niso želeli medijske pozornosti. Pa smo jim želeli dres predati v družbi kamer, se tudi njim javno zahvaliti. Mimogrede, denar so nakazali le nekaj ur po zaključku dražbe in dres je tudi že v njihovih rokah. A točno takšna dejanja povejo največ o tistih, ki darujejo. Da resnično darujejo z namenom pomoči in ne postavljanja sebe na piedestal.
Ko darujemo in o tem obvestimo vseh nekaj tisoč sledilcev na Facebooku, Twitterju in Instagramu, kaj pravzaprav to pove o darovalcu? Da je to naredil zaradi lastne hvale? Da mu je bilo vodilo to, da bodo vsi vedeli, da pomaga? Računa na to, da je med sledilci tudi "Karma?" Ne rečem, da je to narobe. Nenazadnje s tovrstnimi objavami morda k darovanju spodbudiš tudi druge.

A občudujem ljudi, ki dajo samo za to, da pomagajo. Ki od tega res nimajo nič. Kot vse tiste, ki Goranu Kneževiću (pa tudi vsem ostalim) pomagate z SMS sporočili in manjšimi donacijami. Precej sredstev se nabere na tak način. Morda se kdo, ko sliši, da Goran potrebuje 50 tisoč evrov, niti ne zaveda, da bi tudi njegov evro ali 5 naredilo veliko. Da so vsi mozaiki, tudi največji, sestavljeni iz majhnih kamenčkov.
Mozaik pomoči za Gorana je eden takšnih. Sestavlja ga ogromno majhnih kamenčkov in dva precej večja, že skoraj skali. Kmalu mu bomo dodali tretjo. Dražba Messijevega dresa se konča v torek ob 24. uri. In nato začnemo še eno. A več o tem v naslednjih dneh.
In kako gre Goranu? Ostaja optimističen. Tudi vaša pomoč pri tem precej pomaga. Zavedanje, da v bitki ni sam. Da mu pomagajo številni posamezniki, tisti, ki ga poznajo, in tisti, ki ga ne. Ko se je odpravljal v ZDA, so mu zdravniki rekli, da poleta najbrž ne bo preživel. Pa ga je. Seveda, saj je borec. V ZDA so mu najprej iz pljuč izčrpali tri litre vode. Čaka na operacijo in je utrujen, on in vsi njegovi bližnji. A obljublja, da ko se vrne, izčrpno pove vse o terapijah, zdravljenju, kliniki …
Nestrpno čakamo na poročilo, predvsem pa na to, da se Goran vrne.

KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.