'Vsak dan je navdih, doživetje, kako pacientu pomagati'

UKC Ljubljana je ob današnjem prazniku na družbenem omrežju objavil misli in razmišljanja medicinskih sester. Sestri, zaposleni v enoti intenzivne terapije, delo predstavlja vsakodnevni izziv: "Že zaradi narave dela, saj naš oddelek pokriva vse smeri kirurgije, kar zahteva nenehno izobraževanje, učenje in sledenje novim smernicam. Pri nas so pacienti sedirani ali analgezirani, kar pomeni, da so v umetni komi in tako poponoma odvisni od naše pomoči. Zato se mi zdi, da tu vloga medicinske sestre res lahko pride do izraza."

Druga medicinska sestra je povedala, da je to poklic, pri katerem vsak dan doživljajo različne situacije in pogovore s pacienti, ki se jih dotaknejo ali se oni dotaknejo njih: "Vsak dan je navdih, doživetje, kako pacientu pri tem pomagati."

Tehnik nujne medicinske pomoči doživlja izzive, ko prihaja k ljudem domov, saj mora biti kos raznovrstnim situacijam, tako pozitivnim kot negativnim: "V bistvu je to tisto, ker me privlači pri tem delu. Potem pa jasno – adrenalin: nujna vožnja z reševalnim vozilom v prometni konici, vožnja na prometne nesreče, delo na prometnih nesrečah. Tega različnega dela je veliko na različnih področjih. In to te vleče."

'Kljub vsemu nam je skrb za sočloveka še vedno na prvem mestu'

V Splošni bolnišnici Novo mesto so ob današnjem dnevu na svoji spletni strani v video prispevku objavili misli pomočnice direktorice za zdravstveno nego Simone Volf. Opozorila je, da je epidemije zarezala globoko v delovanje vseh zdravstvenih zavodov, tudi v novomeškega. "Stvari, ki so se nam včasih zdele samoumevne, so danes postale luksuz. Tukaj mislim predvsem na novo obliko dela v popolni varovalni opremi, zaradi česar je treba do potankosti načrtovati vsako aktivnost, celo vsak odhod na stranišče. To vključuje tudi nešteto ur prezračevanja in razkuževanja. Kljub vsemu pa sem vesela, da smo v najhujših časih pokazali, da nam je skrb za človeka še vedno na prvem mestu," je izpostavila, ob tem pa še dejala, da poklic medicinskih sester ne zahteva zgolj znanja in usposobljenosti, vendar tudi nadpovprečno mero razumevanja, profesionalnosti in empatije. "Če poenostavim – čiste ljubezni do življenja," je poudarila.

'Da nas bo dovolj, je nujno sprejeti nove ustrezne kadrovske standarde in normative'

Največji del zdravstva predstavljajo prav medicinske sestre in babice, brez katerih ni zdravstvenega sistema, je v uvodnem nagovoru na virtualnem kongresu Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) izpostavila predsednica Monika Ažman. "Da nas bo dovolj, je nujno sprejeti nove ustrezne kadrovske standarde in normative, ki temeljijo na potrebah bolnikov, ki so danes bistveno večje kot pred desetletjem. Le tako bodo lahko poskrbeli za vse, ki potrebujejo našo pomoč," je opozorila. Politični odločevalci so tisti, ki morajo predstavnike zdravstvene nege vključiti v dialog in ustrezno ukrepati, je še izpostavila.

Slovenske bolnišnice z mednarodno primerljivim instrumentom Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege že od leta 2004 zbirajo podatke o preskrbljenosti s kadri v zdravstveni negi. Podatki izpred nekaj let kažejo, da je že pred pandemijo na bolnišničnih oddelkih slovenskih bolnišnic manjkalo v povprečju skoraj 25 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi, nam je naknadno po elektronski pošti pojasnila Ažmanova. "Danes so ti podatki še slabši in primanjkljaj še večji. Omenjena kategorizacija ne omogoča ugotavljanja potreb po kadrih v specialističnih ambulantah, diagnostični in operativni dejavnosti v bolnišnicah, prav tako ne potreb primarne ravni zdravstva in zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih. Predvidevamo, da v teh okoljih manjka še vsaj toliko kadra zdravstvene nege kot na bolnišnični ravni," je izpostavila problem.

Kaj so ključni problemi medicinskih sester v slovenskem zdravstvu? 

Po besedah Ažmanove država že več let zanemarja področje zdravstvene nege. Opozarja, da v dejavnosti primanjkuje kadra, zaposleni pa se soočajo s slabimi delovnimi pogoji, z mizerno nizkimi plačami za izjemno odgovorno delo. "Zbornica – Zveza pristojne že več kot 15 let opozarja, da v zdravstvenem sistemu manjka vsaj četrtina kadra zdravstvene in babiške nege, saj so se potrebe pacientov drastično spremenile – smo dolgoživa družba, pacienti so polimorbidni, obrat pacientov je velik, obravnave so krajše kot nekoč. Zaradi epidemije pa je to pomanjkanje še večje, saj zbolevajo tudi izvajalci zdravstvene in babiške nege in njihovi otroci. Zaradi velikih obremenitev so zaposleni povsem izčrpani in izgoreli, na robu svojih zmogljivosti. Mnogi zapuščajo svoj poklic, ker enostavno ne zmorejo več," je poudarila.

Če torej država ne bo začela takoj vlagati v zdravstveno nego in uredila razmer na tem področju – sprejela nujno potrebne kadrovske standarde in normative, izboljšala delovne pogoje ter zagotovila zadostno število kadra in ustrezno plačilo za odgovorno delo – bodo še tisti izvajalci, ki zaenkrat še vztrajajo, odšli, mladi pa se za ta poklic ne bodo več odločali, je prepričana Ažmanova.

'Plače medicinskih sester so mizerne – osnovna neto plača tehnika zdravstvene nege je 735,92 evrov' 

"Osnovne oziroma izhodiščne plače izvajalcev zdravstvene nege so mizerne, človeka nevredne. Plačo lahko izboljšajo le povečan obseg dela in dodatki za izredne razmere," je zatrdila Ažmanova. 

In prav to so razlogi, zakaj medicinske sestre delajo več, kot je mesečna obveznost. Na ta način si namreč za silo izboljšajo materialni položaj. A to na drugi strani pomeni, da se dodatno izčrpavajo, da so preobremenjene in preutrujene, kar  vodi v zapuščanje poklica. "Za enako plačilo, kot ga prejme v zdravstvu večina kadra zdravstvene nege za večizmensko delo, tudi nočno in na praznične dni, nedelje, z vsemi dodatki in prekomernimi delovnimi obveznostmi – za delo z bolniki, najranljivejšimi, kar predstavlja še dodatno odgovornost – namreč v drugih panogah zaslužijo enako, pri tem pa nikakor nimajo tako velike odgovornosti, kot je prav odgovornost za človekovo zdravje, življenje. Osnovna neto plača tehnika zdravstvene nege je 735,92 evrov," nam je začarani krog pojasnila predsednica Zbornice– Zveze. 

'Povečanje števila mest v izobraževalnih programih ni dovolj'

Na danešnjem virtualnem kongresu je sodeloval tudi minister za zdravje Janez Poklukar. Izpostavil je, da bodo prenovljeni poklicni standardi in normativi pomembno vplivali na razvoj zdravstvene nege in celotnega zdravstva. Kot je zatrdil, si skupaj z vodstvom zbornice prizadevajo hitro in operativno pripraviti te dokumente. Zgolj povečanje števila mest v izobraževalnih programih po njegovih besedah namreč ni dovolj, temveč si morajo prizadevati za ustrezne delovne pogoje.

Kot najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu po mnenju ministra podpirajo tri vogale v zdravstvu. "Biti bolničar negovalec, zdravstveni tehnik, diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica, pa tudi magister in doktor zdravstvene nege so poklici, za katere sta potrebni prav posebna predanost in srčnost," je še poudaril.

Zdravstvena nega mora po oceni ministra pri nadaljnjem razvoju med drugim zasledovati cilje kakovostnega odziva sistema zdravstvenega varstva na potrebe bolnika, promocijo zdravja in preventive. Izpostavil je še dolgotrajno in paliativno oskrbo, ki jo je po njegovih besedah treba nadgraditi.

"Zdravstvena nega je ena od ključnih disciplin v zdravstvenem sistemu," je še poudaril Poklukar in ocenil, da je pandemija covida-19 v zadnjem letu pokazala nekatere šibkosti, pa tudi močne točke v sistemu zdravstvenega varstva. Kot je dejal, so se izkazali z odgovornostjo, pozornostjo, kompetencami in odzivnostjo.

Zdravstvena nega v Sloveniji ima kljub velikemu zaupanju javnosti kot stroka in znanost premajhno vlogo v naši družbi

Tudi dekanja Fakultete za zdravstvo Angele Boškin Brigita Skela Savič je na kongresu izpostavila pomen kadrov zdravstvene nege, ki so bili med epidemijo covida-19 v prvih bojnih linijah. Kot je dejala, je bila to najbolj odgovorna delovna naloga v življenju mnogih medinskih sester, ki so delale v nemogočih pogojih, tudi v pomanjkanju ustrezne zaščitne opreme in z delovnikom, ki ni omogočal zasebnega življenja, mnoge po svetu so tudi same umrle zaradi bolezni.

Opozorila je še, da ima zdravstvena nega v Sloveniji kljub velikemu zaupanju javnosti kot stroka in znanost premajhno vlogo v naši družbi, plače kadrov zdravstvene nege pa se usklajujejo tako, kot se plače zdravniškega kadra. Medicinske sestre morajo biti po njenih besedah aktivne državljanke in kot izvajalke zdravstvenih storitev zahtevati njihovo dostopnost za vse prebivalce, pa tudi nenehno izboljševanje dela, razvoj javnega zdravstva, povečanje številna vpisnih mest in nacionalno kampanjo poklicev zdravstvene nege.

Medicinske sestre so po njeni oceni vse preveč tiho v tej krizi, saj morajo biti tako na strani bolnih in ranljivih kot tudi zdravih. "Nasprotno je lahko razumljeno, da njihovo stroko zastopajo zdravniki," je še poudarila Skela Savič.

Do leta 2030 bo primanjkovalo devet milijonov medicinskih sester in babic

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) predvideva, da bo do leta 2030 primanjkovalo devet milijonov medicinskih sester in babic, zaradi pandemije je ta številka poskočila na 14 milijonov, je izpostavila predsednica Evropske federacije združenj medicinskih sester Elizabeth Adams. Prenesla je tudi sporočilo WHO, da morajo vlade spoznati, da delovna mesta v zdravstveni negi niso strošek, temveč naložba v trajnostni razvoj.

'Nerešena vprašanja medicinskih sester ostajajo, ni premikov na bolje'

V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) so opozorili, da kljub številnim pogajanjem s pristojnimi ter sklenjenim dogovorom in danim obljubam težave in nerešena vprašanja ostajajo in ni premika na bolje. Po dobrem letu od začetka spopadanja z epidemijo covida-19 so še dodatno prišle v ospredje vse težave, ki se jih zavedajo že leta, so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so opomnili, so zaposleni v zdravstveni negi izčrpani, kolektivi pa kadrovsko podhranjeni in preobremenjeni že v običajnih razmerah, v času epidemije pa se je problematika še potencirala.

"Že desetletje se borimo za dostojne ter za uporabnike in zaposlene primerne kadrovske standarde in normative. Čakamo, a vse manj potrpežljivo in z razumevanjem, na politično voljo odločevalcev," so zapisali. Dodali so, da so stroka in sindikati o teh vprašanjih že dalj časa usklajeni, politika pa na zaposlene v zdravstveni negi gleda zgolj skozi perspektivo denarja in stroška.

Izpostavili so, da "bijejo plat zvona", ko opozarjajo na odhajanje kadra v tujino in iz poklica, v katerem se kandidati že danes ne prijavljajo na kadrovske razpise: "Vse projekcije jasno kažejo, da bo z leti zgolj še slabše."